Preberite še ...

Uroš med legende Rokomet mu je zlezel pod kožo

Uroš Šerbec se je po lanski sezoni odločil, da konča izjemno bogato športno pot. Potem ko ga je nekdanji trener prvega B-ligaša Krškega , kjer je nazadnje nastopal, skupaj s soigralcem Gregorjem Božičem odstranil iz ekipe, mu je predsednik po sezoni povedal, da ne računa več nanj. "V Krško sem prišel, da bi vrnili domače igralce in nekaj naredili, v domačem klubu sem nato hotel ostati kot trener. Bili smo na dobri poti, vse do prihoda trenerja Željka Zovka, v pretekli sezoni pa smo nazadovali," pravi Uroš, ki mu je novi izziv prišel naproti v obliki vloge pomočnika trenerja Bojana Čotarja pri prvem B-ligašu iz Maribora . "Zahvaljujem se predsedniku kluba za ponujeno priložnost, mislim, da so tudi Mariborčani veseli sodelovanja z mano. S Čotarjem sva skupaj delala že v reprezentanci, od njega se lahko veliko naučim."

	V posebnem spominu mi ostajajo naši rokometni začetki, leta 1993 in 1994. Z amatersko-rekreativnega nivoja smo preskočili na profesionalizem. Uroš Šerbec

Kariera za oblizniti prste
V novem klubu bo Šerbec skušal unovčiti svoje bogate izkušnje, ki si jih je nabral v dolgi karieri. Deset osvojenih državnih naslovov, prav toliko pokalnih lovorik, pet polfinalov Lige prvakov, bronasto odličje na sredozemskih igrah, peto mesto na EP, sodelovanje na OI v Sydneyju, kapetanski trak v Celju in reprezentanci in še in še. Nato pa je leta 2000 na tekmi z Göteborgom doživel hudo poškodbo rame. Zdravljenje je dve leti potekalo brez operacije, zavleklo pa se je tudi po njej. "Nato sem spoznal Mateja Čeboklja, ki mi je obilno pomagal, da sem lahko še vedno igral rokomet, sicer na malo nižjem nivoju. Tudi zdaj bi lahko potegnil še kakšno sezono, še posebej, če bi se Krško uvrstilo v prvo ligo in bi bilo to zame nekakšno slovo od vseh igrišč, kjer sem dolga leta nastopal," pravi Uroš.

Z nasmehom na obrazu novim (trenerskim) izzivom naproti. © Saša Despot

Klepetal s princem
Zdajšnji televizijski komentator in gostinec je levičar, ti pa so še posebej iskano blago. Njegove odlične predstave v reprezentanci in klubu gotovo niso ostale skrite budnim očem evropskih moštev, vendar se Šerbec nikoli ni odločil za odhod izven slovenskih meja: "Imel sem ponudbe, med drugim tudi od Wallaua. Zakaj nisem odšel? Celje mi je ponujalo odlične pogoje, finančno se ne bi izplačalo. Poleg tega sta bila za nami tedaj že dva polfinala, želja po stopnički višje pa je bila velika," razlaga Šerbec, ki si je v igralskih letih nabral tudi precej poznanstev: "Rad se spomnim srečanja s španskim princem Inakijem Undargarinom, ki se je skupaj z ženo sprehajal, obkrožen z nekaj telesnimi stražarji. Takoj me je spoznal in sva malo pokramljala. V čast si štejem, da sva si na eni od naših tekem z Barcelono tudi izmenjala dresa."

	Pomembno je, da ekipa v težkih trenutkih stopi skupaj. Da imajo fantje spoštovanje do sebe in drugih, da si kritike povejo v obraz, brez zamer, ne pa vsak zase in tudi za hrbtom. Uroš Šerbec

Trd novinarski kruh
V zadnjem času je Šerbec poznan predvsem kot (so)komentator, kar mu gre odlično od rok, bolje rečeno, od jezika: "Najprej sem bil malo skeptičen, nato pa mi je šlo vedno boljše. Dobival sem tudi veliko pozitivnih kritik ljudi. Ta vloga mi je všeč, med drugim tudi zato, ker imam novinarsko izkaznico, s katero lahko prodrem v zakulisje, v novinarsko središče. Te možnosti kot igralec nisem imel, zato je vse še bolj zanimivo. Sicer pa sem dojel, da je novinarstvo vse prej kot lahek poklic. Opazujem druge, ki imajo ogromno dela, pišejo pozno v noč, lovijo roke za oddajanje prispevkov … Tega stalno ne bi počel, občasno pa uživam," meni Uroš, ki ima sicer lokal v Celju. Pri gostinstvu mu najbolj ugaja to, da si lahko urnik prikroji po svojih željah, tako da mu ostaja dovolj časa za družino.

Šerbec: "Tone Turnšek nam je omogočil profesionalno igranje rokometa." © Boštjan Tacol

Povedati si v obraz
Šerbec je bil dolga leta gonilna sila reprezentance. V dresu s slovenskim grbom na prsih je zaigral 120-krat in dosegel 471 golov. O njegovi poklicanosti za komentiranje dosežkov slovenske izbrane vrste tako niti ni vredno razpravljati. "Menim, da je neuvrstitev na SP za Hrvaško prava mala katastrofa. Vendar je to pač šport, ena tekma lahko vse postavi na glavo. Na EP je kazalo dobro, nato pa … Kljub vsemu iz tega ne smemo delati tragedije, ampak gledati naprej." Je rešitev v vnovični menjavi selektorja? "Že ob odstavitvi Kamenice sem povedal, da tega ne podpiram. Ne zaradi Požuna, vseeno bi mi bilo, če bi na stolček prišel kdorkoli, ampak zaradi čudnih okoliščin. Morda se je to videlo šele sedaj in je to tudi neuspeh selektorja. Vsekakor bo treba najti trajno rešitev na tem mestu. Včasih ni nujno, da ima selektor veliko znanja, ampak je bolj pomembno, da zna ustvariti vzdušje, kult reprezentance. Sam lahko povem, da smo se z nekdanjim selektorjem Jerasom odlično ujeli."

	Delovanje v reprezentanci me vsekakor zanima. Vidim, kaj se dela v redu in kaj ne. Uroš Šerbec

V prihodnje blizu reprezentance?
Po pripovedovanju reprezentantov vzdušje ne škripa … "Ne rečem, da je bilo v slovenski reprezentanci vedno slabo vzdušje, niti vedno dobro. Pomembno je, da ekipa v težkih trenutkih stopi skupaj. Da imajo fantje spoštovanje do sebe in drugih, da si kritike povejo v obraz, brez zamer, ne pa vsak zase in tudi za hrbtom," meni Šerbec, ki mu je bilo v času selektorjevanja Toneta Tislja (2004) ponujeno mesto tehničnega vodje reprezentance, a ga je zavrnil, saj je tedaj še aktivno igral. "Delovanje v reprezentanci me vsekakor zanima. Vidim, kaj se dela v redu in kaj ne," je o svoji možni vlogi v prihodnosti namignil nekdanji izvrstni rokometaš ter tako sklenil pogovor in kariero.