Šestak: Pride dan, ko se zjočem

Najboljša slovenska troskokašica Marija Šestak se že kar nekaj časa bori z bolečinami v hrbtu. Če je na začetku leta še nekako šlo, na evropskem dvoranskem prvenstvu v Torinu je osvojila drugo mesto, pa se je to ob prihodu na prosto spremenilo. Nekaj časa je celo razmišljala o operaciji, za katero pa se nato po posvetu z različnimi zdravniki ni odločila. Na svetovno prvenstvo v Berlin tako ne odhaja najbolje pripravljena. Ne dvomimo pa, da bo dala vse od sebe. Tako kot vedno.

Kar nekaj časa vas že muči poškodba hrbta. Ali cilji kljub temu ostajajo najvišji?
Jaz sem znana po tem, da ne odneham kar tako. Vedno se borim do konca in ne glede na to, da sem nekaj časa celo razmišljala, da ne grem na SP, sem si rekla, da mi bo samo še težje, če bom tekmo gledala na televiziji. Nekega jutra sem se tako zbudila in si rekla, da se bom borila, dokler bo obstajala možnost za nastop. Mogoče bom zaradi tega še bolj sproščena. Realno namreč nimam veliko možnosti za uvrstitev v finale. Naredila bom vse, kar bo v moji moči. Če mi uspe, bom vesela, kot da bi osvojila medaljo. V nasprotnem primeru pa razočaranje ne bo preveliko.

	Vedno se borim do konca in ne glede na to, da sem nekaj časa celo razmišljala, da ne grem na SP, sem si rekla, da mi bo samo še težje, če bom tekmo gledala na televiziji. Marija Šestak

Ko ste se odločili, da kljub poškodbi nastopite v Berlinu, ste rekli: "Ne moreš naprej, če gledaš nazaj." Odločnost, pogum in želja sta očitno na najvišji ravni.
Če ne bi bila taka, potem bi obupala že pred tremi meseci, ko je bilo najhujše. Seveda sem imela tudi slabe dneve, ko bi se najraje zjokala in odšla na dopust, da bi pozabila na vse. Seveda, saj smo ljudje. Vendar je vedno po takem slabem dnevu prišel dan, ko sem si še bolj želela tekmovati. Konec koncev moramo ostati pozitivni. Že štiri leta sem v svetovnem vrhu in sem zaradi tega lahko samo vesela. Nisem ne prva ne zadnja športnica, ki je poškodovana. Po SP pa bo na prvem mestu okrevanje.

Marija Šestak pravi, da lahko skoči 15 do 20 cm več, kot je skakala. © Dejan Mijović

Boste odšli na operacijo?
Niti sama ne vem, kaj in kako je. Po SP si bom sprva vzela čas za počitek, saj sem utrujena tako psihično kot fizično. Seveda pa bo v prvem planu tudi zdravljenje. Moram se pogovoriti z zdravniki, da bomo videli, kaj je treba storiti. Ne vem, ali bom odšla na operacijo ali bom kako drugače poskušala pozdraviti poškodbo. Vsekakor pa bom izpustila dvoranski del sezone, saj že štiri leta neprestano tekmujem. V tem času bom, kot sem rekla, poskušala pozdraviti poškodbo, nato pa priprave na poletni del sezone, v katerem bo glavni cilj nastop na evropskem prvenstvu.

Kako trenirate zadnje čase, ko morate treninge prilagajati poškodbi?
Trening za moč je na primer zelo improviziran. Tudi pri ostalih vajah sem močno zmanjšala obremenitve. Lahko bi rekla, da je vse skupaj zelo improvizirano. Glede na to, da sem še maja mislila, da sploh ne bom tekmovala, lahko rečem, da je zdaj zelo v redu.

Kako daleč pa ste skakali na treningu?
Ne morem reči, kako daleč gre, ker na treningu nikoli ne skačem iz celega zaleta. Seveda ne skačem tako dobro kot lani, a tako slabo tudi ni. Mislim, da lahko skočim še od 15 do 20 centimetrov več, kot sem letos že skakala.

	V karieri sem imela že nekaj tako hudih poškodb. V mlajših letih sem to psihično veliko slabše prenašala. Zdaj je boljše. Seveda pa tudi zdaj pride slab dan, ko se zjočem. Toda ko se pomirim, je vse v redu. Ampak nekaj me vleče, da grem naprej in se ne predam. Tudi v življenju bodo prišli problemi, pa ne moremo kar tako odnehati. Marija Šestak

Kako pa neprestane težave s poškodbami vplivajo na vaše psihično stanje?
V karieri sem imela že nekaj takih hudih poškodb. V mlajših letih sem to psihično veliko slabše prenašala. Zdaj je boljše. Seveda pa tudi zdaj pride slab dan, ko se zjočem. Toda ko se pomirim, je vse v redu. Ampak nekaj me vleče, da grem naprej in se ne predam. Tudi v življenju bodo prišli problemi, pa ne moremo kar tako odnehati. Trudim se, da se čim manj psihično obremenjujem s to poškodbo.

Ste morda v katerem trenutku pomislili, da bi končali kariero?
Ne. Če bi se mi to ponavljalo dalj časa, potem bi verjetno razmišljala drugače.

Ste znana ljubiteljica kave. Ste se morda že pozanimali, ali je v Berlinu v okolici stadiona kakšna dobra kavarna?
Nisem se še pozanimala, a se bom morala takoj, ko bom prišla v Berlin, ker sem res "odvisnica" od kave (smeh). Že takoj zjutraj moram nujno spiti eno ali dve skodelici. Pa tudi čez dan še kakšno.

Sta z vašim možem in trenerjem Matijo sklenila kakšno stavo? Na primer da ne boste cel teden prali in likali perila, če vi dobite stavo?
Ne, nisva nič stavila, sploh zdaj ko prenavljava stanovanje in je res veliko dela. Res mu ne smem reči, da dela še kaj več, ker že zdaj dela veliko. Jaz pa zaradi hrbta niti ne morem veliko pomagati.