Preberite še ...

Bitka za Škofa še ni končana Balić: Domov zaradi sina

Čeprav v Celju menijo drugače, se zdi, da je poletna zgodba o prestopu Gorazda Škofa v Zagreb končana. Če nič drugega, je vprašljivo imeti v ekipi igralca, ki si želi v drug klub. Ko smo ga poklicali, je bil reprezentančni vratar dobre volje, vesel prihajajočih novih izzivov. Potem ko je Brežičan branil v šestih slovenskih klubih, ga bo rokometna pot vodila v tujino.

	Mislim, da se je pri meni zaključilo neko obdobje. Gorazd Škof

Se vam je potem, ko je EHF sporočila svojo odločitev, odvalil velik kamen od srca?
V Celju nisem imel problemov, nisem bil tako nezadovoljen, kot je bilo videti. V Celju je bilo 'fajn', z ekipo sem se dobro razumel, tudi z novim trenerjem. Vendar sem v sebi videl, da je čas za spremembe. V Sloveniji sem že šest, sedem let branil na visoki ravni. V Zagreb so se vrnili hrvaški zvezdniki, želeli so si tudi mene, v kar sem privolil. Če se to ne bi zgodilo letos, bi se drugo leto. Čakajo me novi izzivi. Minulo delo ne šteje, vedno se je treba dokazovati.

Je bil motiv tudi spremeba okolja?
Velike spremembe ne bo, saj bom živel skoraj doma. Soigralci pa bodo vrhunski, redno igrajo v zaključnih bojih velikih tekmovanj. Tudi to je bil motiv. Pogovarjal sem se tudi z Backovičem. Pravi, da se dela dobro, takšno pa je tudi vzdušje. Sem pa človek, ki se, če je vzdušje dobro, hitro prilagodi. Ali pa sam poskrbim zanj. (smeh)

Slovo od kluba ga še čaka. © Saša Despot

V kolikšni meri je na dogajanje vplival lanski propadli prestop v Magdeburg?
Na lansko dogajanje sem popolnoma pozabil. Tone Turnšek se je poslovil od kluba, prišli so novi ljudje. Nekako sem bil preveč navezan na upravo, ki je delala prej. Zdaj je malo drugače. Z nikomer nisem v konfliktu, z vsemi sem v dobrih odnosih. Žal ni bilo časa, da se poslovim, vse je bilo bolj na hitro. Poslovila zabava še sledi, mislim, da bo tam več časa za kakšen pogovor. Vrat si nisem zaprl, če bo možnost, bom v Celje prihajal na tekme. Nikomur nisem rekel žal besede. To je pač profesionalizem: greš tja, kjer je boljše.

Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz let v celjskem dresu?
Ko sem prihajal, sem si vse skupaj zamišljal malo drugače. Vseskozi smo imeli dobro ekipo. Nekako smo imeli moštvo, ki je krojilo evropski vrh. Lep spomin je osvojitev superpokala v Ciudad Realu, veseli pa me tudi to, da v teh štirih letih nismo izgubili državnega naslova. Pokal žal dvakrat, čeprav na zadnjem nisem igral. Nepozabno pa je tudi fantastično vzdušje v Zlatorogu, ki so ga pripravili vsi navijači, posebej Florijani.

Imeli ste tudi svoje navijače.
Da, skoraj na vsaki evropski tekmi in tudi na velikih derbijih v Sloveniji so me spremljali moji navijači. Ob tej priložnosti bi se jim rad zahvalil, saj so potovali zelo daleč, tudi v Barcelono.

Zamenjati Dejana Periča ni bilo niti najmanj lahko. © Saša Despot

Del spremljevalcev rokometa iz različnih razlogov ne odobrava vašega prestopa v zagrebški klub. Kaj jim lahko sporočite v pojasnilo?
Vsak človek ima svoje mnenje. Verjetno bi bilo manj polemik, če bi šel v Nemčijo, vendar me ta trenutno ne privlači. Mislim, da se ti navijači lahko spomnijo, da sem ob prihodu v Celje imel težko nalogo. Odšla je legenda, super človek Dejan Perič, ki je postavil visoke standarde. Vsi so se spraševali, kako se bo Škof spoprijel s tem. Mislim, da sem nalogo opravil dobro, na trenutke vrhunsko. Vedno se sicer da še boljše. Odigrali smo nekaj dobrih tekem v Ligi prvakov. Vendar je rokomet kolektivni šport in vratarji imamo soigralce. Bilo je tudi nekaj slabega, ljudje pa smo narejeni tako, da gremo vedno na bolje. Mislim, da se je pri meni zaključilo neko obdobje.

Kdaj se boste pridružili novim soigralcem?
V ponedeljek zjutraj potujem v Zagreb in nato na priprave v Crikvenico.