Skupina B

Argentina je prvi favorit za zmago v skupini B. Gavči bodo na svetovnih prvenstvih nastopili že petnajstič. Na vrhu sveta so bili dvakrat, leta 1978 in 1986. V 65 tekmah na SP so zbrali 33 zmag, 13 neodločenih izidov in 19 porazov. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji so po streljanju enajstmetrovk izpadli v četrtfinalu proti gostiteljem. Kljub naštetim številkam in uspehom pa je bila pot do Južnoafriške republike trnova. V južnoameriških kvalifikacijah so na 18 tekmah doživeli kar šest porazov in se na SP kot četrti v kvalifikacijah uvrstili šele z zmago na zadnji tekmi proti Urugvaju v Montevideu z 1:0, mestu, kjer so pred tem zmagali nazadnje leta 1976. Kljub turbulentnim kvalifikacijam Argentinci verjamejo, da se lahko ponovi leto 1986, na katerem je tudi z "božjo roko“ blestel sedanji selektor Diego Armando Maradona. Večina upom tokrat ni položena v roke Maradone, pač pa najboljšega nogometaša na svetu, člana Barcelone, Lionela Messija, ki je že leta 2005 že osvojil naslov svetovnih prvakov reprezentanc do 20 let, z Argentino pa je leta 2008 v Pekingu osvojil zlato olimpijsko kolajno.

Nigerija je ob Kamerunu dolgo veljala za najboljšo afriško reprezentanco. Tekmovanje na domačem kontinentu bo četrti nastop za Nigerijce na svetovnih prvenstvih in prvo po letu 2002. V treh nastopih so se dvakrat (1994 in 1998) uvrstili v drugi krog tekmovanja, leta 2002 pa izpadli že po tekmah v skupini. V 11 nastopih je njihova statistika štiri zmage, neodločen izid in šest porazov. Nigerija se je skozi kvalifikacije prebila brez poraza, skupaj pa v dvanajstih tekmah zbrala kar devet zmag. Igralec, na katerega bomo morali nasprotniki najbolj paziti je po mnenju strokovnjakov Obafemi Martins, sicer napadalec bundesligaša Wolfsburga. Najboljši strelec Nigerije v kvalifikacijah za SP 2006 bo na svetovnih prvenstvih zaigral prvič. Na klopi Afričanov sedi 62-letni švedski strokovnjak Lars Lagerback, ki ima rad napadalno postavitev 4-1-3-2.

Južna Koreja ima dolgo tradicijo nastopanja na svetovnih prvenstvih. Prvič so med najboljšimi reprezentancami sveta nastopili leta 1954. Tokratni nastop bo že osmi, vendar pa ji z izjemo leta 2002, ko je Južna Koreja skupaj z Japonsko gostila prvenstvo, še nikoli ni uspelo preskočiti skupinskega dela tekmovanja. V 24 tekmah imajo štiri zmage, sedem neodločenih izidov in kar 13 porazov. Največji uspeh Korejcev je tako četrto mesto, ki pa bo težko ponovljivo. Strokovnjaki so mnenja, da je Južna Koreja najšibkejši člen skupine B. V azijskih kvalifikacijah niso imeli težav in so jih končali brez poraza ter dokazali, da so ob Japonski ter po novem Avstraliji eno od treh najmočnejših moštev v azijskem kvalifikacijskem „bazenu“. Prvi zvezdnik reprezentance je nogometaš Manchester Uniteda Ji-Sung Park, ki je za člansko reprezentanco v 85 tekmah zabil 11 golov. Od leta 2007 na klopi sedi 55-letni Huh Jung-Moo, ki je v karieri vodil zgolj korejske klube.

Evropski prvaki iz leta 2004 Grki bodo na svetovnem prvenstvu zaigrali šele drugič. Njihov prvi nastop leta 1994 v ZDA se je končal klavrno, s tremi porazi in brez doseženega zadetka. Kljub evropskemu naslovu jih strokovnjaki ne uvrščajo med favorite skupine. V svoji kvalifikacijski skupini so se za Švico uvrstili na drugo mesto, prehiteli pa so Latvijo, Izrael, Luksemburg in Moldavijo. V dodatnih kvalifikacijah za nastop v Južnoafriški republiki jim je žreb namenil Ukrajino. V ukrajini je bil izid 0:0, na povratni tekmi v Grčiji, pa so Grki z zadetkom Dimitriosisa Salpigidisa zmagali z 1:0. Največja nevarnost za nasprotnikov gol bo Theofanis Gekas, ki je bil z desetimii zadetki najboljši strelec evropskega dela kvalifikacij za SP. Eden najzaslužnejših za preporod grškega nogometa je prekaljeni nemški strokovnjak Otto Rehhagel, ki je na EP na Portugalskem Grke presenetljivo pripeljal na vrh Evrope, na svojem računu pa ima še ti naslove nemškega klubskega prvaka (1988, 1993, 1998), trikrat je osvojil nemški pokal (1980, 1991, 1994) in enkrat pokal pokalnih zmagovalcev (1992).