Odličje Pierra de Coubertina je posebna kolajna, ki jo od leta 1964 Mednarodni olimpijski komite podeli tistim športnikom, ki na olimpijskih igrah pokažejo pravi športni duh. Odličje je za zdaj prejelo deset športnikov, tu pa je nekaj najzanimivejših zgodb.

Zoperstavil se je Hitlerju
Olimpijske igre leta 1936 v Berlinu je zaznamoval temnopolti Američan Jesse Owens, ki je osvajal kolajne na Hitlerjevem pragu. Vendar morda zanj vse ne bi bilo tako lepo, če mu ne bi v določenem trenutku na pomoč priskočil Nemec Luz Long. Potem ko je Owens v kvalifikacijah skoka v daljino že dvakrat prestopil in je obupano sedel na tleh, je Long pristopil k njemu in mu svetoval, naj se odrine nekoliko prej, saj so njegovi skoki za uvrstitev v finale dovolj dolgi. Owens ga je upošteval in se uvrstil v finale, kjer je osvojil zlato, Long pa srebro. Po koncu tekmovanja sta se skupaj fotografirala in v slačilnice odkorakala z roko v roki, s čimer je Nemec pokazal neverjeten pogum, saj je bil na stadionu tudi sam Adolf Hitler. Nagrado Pierra de Coubertina je prejel po smrti.

Deset dobitnikov odličja Pierra de Coubertina

C. L. Lu(t)z Long (NEM – prejel posthumno), E. Zátopek (ČSSR – prejel posthumno), E. Monti (ITA), K.-H. Klee (AVT), F. Jonas (AVT), L. Lemieux (KAN), R. Gafner (ŠVI), T. Umaga (NZL), S. Eccles (ZDA), V. de Lima (BRA)

Zmagal je, ker je bil hitrejši
Italijan Eugenio Monti je na zimskih olimpijskih igrah leta 1964 v Innsbrucku osvojil dve bronasti kolajni. Vendar se je v športni spomin zapisal z nekim drugim dejanjem s teh iger. Na tekmovanju v bobu dvosedu se je Britancema Tonyju Nashu in Robinu Dixonu zlomil vijak na bobu. Monti jima je športno posodil vijak s svojega boba, Britanca pa sta na koncu v tekmovanju slavila, medtem ko je Monti s svojim partnerjem osvojil tretje mesto. Italijanski tisk ga je zato kritiziral, sam pa je le odvrnil, da je Nash zmagal, ker je bil najhitrejši, ne pa zaradi izposojenega vijaka. Vendar to še ni bilo vse. Ko se je kanadski posadki v bobu četverosedu poškodoval bob, bi bila ta diskvalificirana, če ji ne bi na pomoč priskočil prav Monti s svojimi mehaniki. Po popravilu so Kanadčani lahko nadaljevali tekmo in na koncu osvojili zlato. Monti je bil prvi, ki je prejel to priznanje.

Odličja Pierra de Coubertina MOK podeljuje od leta 1964. Do zdaj ga je prejelo deset športnikov.

Nesebično reševanje iz vode
Na olimpijskih igrah leta 1988 v Seulu je bilo morje na dan jadralnih preizkušenj močno razburkano. Veter je na trenutke celo presegel mejo dovoljenih petnajstih vozlov in pihal s kar 35 vozli. To je bil razlog, da je dva singapurska mornarja vrglo z njune jadrnice, ob čemer sta se poškodovala in se znašla v hudi nevarnosti, saj nista mogla obrniti prevrnjenega čolna. Nedaleč stran je jadral Kanadčan Lawrence Lemieux , ki jima je, čeprav je bil na svoji dirki na drugem mestu, brez pomisleka priskočil na pomoč. Singapurcema, ki sta se držala prevrnjene jadrnice, je pomagal na svoj krov, čeprav se je ob tem tudi njegova jadrnica začela polniti z vodo. Ker je skupaj z nesrečnikoma počakal uradni patrolni čoln, da je ta odpeljal oba Singapurca, je bila zanj tekma končana; sicer jo je nadaljeval, vendar je bil njegov zaostanek prevelik, da bi dosegel vidnejši uspeh.