Slovenska moška odbojkarska reprezentanca se je drugič doslej uvrstila na evropsko prvenstvo, mi pa smo se pogovarjali s selektorjem Gregorjem Hribarjem.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca
je v dodatnih kvalifikacijah za
uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v
Turčiji
, prepričljivo dvakrat s 3:0
ugnala izbrano vrsto
Portugalske
in se tretjič v zgodovini slovenske reprezentančne odbojke
uvrstila na sklepni turnir stare celine. Selektor
Gregor Hribar
je seveda zadovoljen z doseženim ciljem, ki si ga je zastavil ob
prevzemu reprezentančne vrste, a je obenem tudi prepričan, da je mlada generacija slovenskih
odbojkarjev sposobna v prihodnje doseči še več.
Če se še enkrat dotaknemo zadnje, odločilne tekme proti Portugalski, kako ste jo vi videli
s klopi?
Tekmo smo začeli dokaj previdno in celo nekoliko živčno. Vedeli smo, kakšen je vložek, zato so se nam prikradle tudi nekatere napake. Tako je bilo vse tja do izida 11:11, nato pa se je zgodil tisti ključni moment, ko smo povedli s 15:11. Igra je bila v nadaljevanju trdno v naših rokah, čeprav so Portugalci poskušali vse, da bi spremenili potek dvoboja.
Je bilo vendarle čutiti kakšen strah pred odločilno tekmo?
Malo smo se res bali, da bodo oni igrali bolje kot na prvi tekmi. To se je sicer tudi zgodilo, a se je vseeno pokazalo, da je kakovost na naši strani. V teh dveh tekmah dodatnih kvalifikacij smo pokazali tudi neke nove kvalitete. Sprejem je bil skoraj brez napak in tudi drugih napak je bilo zelo malo. Najbolj odločilno pa je bilo, da jih ni bilo takrat, ko je bilo to najbolj pomembno. Napredovali smo tudi v drugih elementih igre, kot so blok in obramba po svojem servisu, in vse to je odločilo v našo korist.
Po osvojenem prvem nizu, s katerim smo si že zagotovili vozovnico za Turčijo, še vedno
niste menjali.
Lahko bi dal priložnost vsem igralcem, saj so si na koncu s svojim pristopom do reprezentance to prav vsi tudi zaslužili. Toda nisem želel tvegati. Nekateri so bili poškodovani, po drugi strani pa sem hotel kvalifikacije končati z zmago. To je bil navsezadnje tudi naš cilj. Hoteli smo zmago, ne le zgolj niz, ki smo ga potrebovali. Povsem drugače je, ali greš na evropsko prvenstvo z zmagovalno popotnico ali ne. Pred osmimi leti in tudi pred dvema letoma se nam to ni zgodilo. Obakrat smo zadnji tekmi izgubili.
Od začetka kvalifikacijskega ciklusa pa do danes je igra precej napredovala. Kaj so bili razlogi?
Bilo bi napačno trditi, da na začetku nismo dobro igrali. Na pripravah pred začetkom kvalifikacij smo prav tu, na Portugalskem na primer dvakrat premagali Kubance in Portugalsko enkrat premagali, enkrat pa proti njej izgubili. Je pa res, da so bili takrat igralci še nekako utrujeni od klubske sezone, pa s številnimi poškodbami smo se morali ukvarjati. Po prvem krogu kvalifikacij je sledil počitek in to se je poznalo.
Na EP ste se torej uvrstili, a do njega je vendarle še daleč. Kaj je treba narediti
letos?
To je eden od problemov, s katerimi se moramo soočiti v reprezentanci. Seveda je pred nami velika odgovornost, da pripravimo dober program, ki bo pred evropskim prvenstvom igralcem zagotavljal dobro pripravo, da bodo tam v najboljši formi.
In kaj pričakujete od nastopa v Turčiji?
Menim, da je prišel čas, ko za igralce ni največji cilj zgolj uvrstitev na evropsko prvenstvo. Tako je bilo na primer pred sedmimi leti, danes pa je že drugače. Prepričan sem, da smo sposobni končno tudi osvojiti prvo zmago. Te še nimamo, na dosedanjih dveh prvenstvih smo tekmecem odščipnili samo nekaj nizov.
Kot selektor ste dvakrat popeljali reprezentanco do zaključnega turnirja stare celine, ali
lahko naredite primerjavo?
Kot sem že dejal, je bilo pred sedmimi leti že uspeh uvrstiti se med najboljše. To je bil za takratno vrsto kar nekako maksimum. Lahko celo rečem, da so bili igralci takrat še popolni amaterji. Zdaj je miselnost in pristop povsem drugačen. Tudi vsi ti mladi odbojkarji so čisti profesionalci, kar dokazujejo z vsakodnevnim delom. Njihovi cilji so višji, želijo si celo nastopa na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah.
Bo jedro reprezentance takšno, kot je danes, ali računate še na koga?
Veliko novih obrazov zagotovo ne bo. Seveda bom v reprezentanco spet vključil tiste, ki so tekom kvalifikacij odpadli zaradi poškodb, na primer Davorja Čebrona, Alana Komela in Roka Satlerja, ki je bil z nami tik do odhoda na Portugalsko. Sicer pa je odvisno tudi od strategije zveze, kaj si želi in kako vidi EP, zgolj kot kratkoročno etapo ali kot le del nekega dolgoročnega projekta. Če bomo razmišljali na dolgi rok, potem je ta ekipa kar pravšnja. Nekaj je sicer še starejših igralcev, a večina je mladih igralcev med 19 in 23 letom, kar pomeni, da je pred njimi vsaj še osem let, in v tem času se lahko naredi marsikaj.
Kaj pa še nekateri starejši igralci, kot so na primer Tomislav Šmuc, Dragan Radovič in Saša Gadnik, ki bi po znanju verjetno lahko bili del najboljše vrste?
To je spet del prejšnjega odgovora. Če bodo cilji dolgoročni, bi raje vključil še kakšnega mladega. Navsezadnje pa sem zagovornik tega, da naj nastopijo tisti, ki so si to tudi izborili, in to je ta reprezentanca, ki je nastopila v teh kvalifikacijah.
Pred nami je velika odgovornost, da pripravimo dober program, ki bo pred evropskim prvenstvom igralcem zagotavljal dobro pripravo, da bodo tam v najboljši formi. Gregor Hribar
|
|
Tekmo smo začeli dokaj previdno in celo nekoliko živčno. Vedeli smo, kakšen je vložek, zato so se nam prikradle tudi nekatere napake. Tako je bilo vse tja do izida 11:11, nato pa se je zgodil tisti ključni moment, ko smo povedli s 15:11. Igra je bila v nadaljevanju trdno v naših rokah, čeprav so Portugalci poskušali vse, da bi spremenili potek dvoboja.
Je bilo vendarle čutiti kakšen strah pred odločilno tekmo?
Malo smo se res bali, da bodo oni igrali bolje kot na prvi tekmi. To se je sicer tudi zgodilo, a se je vseeno pokazalo, da je kakovost na naši strani. V teh dveh tekmah dodatnih kvalifikacij smo pokazali tudi neke nove kvalitete. Sprejem je bil skoraj brez napak in tudi drugih napak je bilo zelo malo. Najbolj odločilno pa je bilo, da jih ni bilo takrat, ko je bilo to najbolj pomembno. Napredovali smo tudi v drugih elementih igre, kot so blok in obramba po svojem servisu, in vse to je odločilo v našo korist.
Lahko bi dal priložnost vsem igralcem, saj so si na koncu s svojim pristopom do reprezentance to prav vsi tudi zaslužili. Toda nisem želel tvegati. Nekateri so bili poškodovani, po drugi strani pa sem hotel kvalifikacije končati z zmago. To je bil navsezadnje tudi naš cilj. Hoteli smo zmago, ne le zgolj niz, ki smo ga potrebovali. Povsem drugače je, ali greš na evropsko prvenstvo z zmagovalno popotnico ali ne. Pred osmimi leti in tudi pred dvema letoma se nam to ni zgodilo. Obakrat smo zadnji tekmi izgubili.
Od začetka kvalifikacijskega ciklusa pa do danes je igra precej napredovala. Kaj so bili razlogi?
Bilo bi napačno trditi, da na začetku nismo dobro igrali. Na pripravah pred začetkom kvalifikacij smo prav tu, na Portugalskem na primer dvakrat premagali Kubance in Portugalsko enkrat premagali, enkrat pa proti njej izgubili. Je pa res, da so bili takrat igralci še nekako utrujeni od klubske sezone, pa s številnimi poškodbami smo se morali ukvarjati. Po prvem krogu kvalifikacij je sledil počitek in to se je poznalo.
Menim, da je prišel čas, ko za igralce ni največji cilj zgolj uvrstitev na evropsko prvenstvo. Gregor Hribar
|
|
To je eden od problemov, s katerimi se moramo soočiti v reprezentanci. Seveda je pred nami velika odgovornost, da pripravimo dober program, ki bo pred evropskim prvenstvom igralcem zagotavljal dobro pripravo, da bodo tam v najboljši formi.
In kaj pričakujete od nastopa v Turčiji?
Menim, da je prišel čas, ko za igralce ni največji cilj zgolj uvrstitev na evropsko prvenstvo. Tako je bilo na primer pred sedmimi leti, danes pa je že drugače. Prepričan sem, da smo sposobni končno tudi osvojiti prvo zmago. Te še nimamo, na dosedanjih dveh prvenstvih smo tekmecem odščipnili samo nekaj nizov.
Kot sem že dejal, je bilo pred sedmimi leti že uspeh uvrstiti se med najboljše. To je bil za takratno vrsto kar nekako maksimum. Lahko celo rečem, da so bili igralci takrat še popolni amaterji. Zdaj je miselnost in pristop povsem drugačen. Tudi vsi ti mladi odbojkarji so čisti profesionalci, kar dokazujejo z vsakodnevnim delom. Njihovi cilji so višji, želijo si celo nastopa na svetovnem prvenstvu in olimpijskih igrah.
Bo jedro reprezentance takšno, kot je danes, ali računate še na koga?
Veliko novih obrazov zagotovo ne bo. Seveda bom v reprezentanco spet vključil tiste, ki so tekom kvalifikacij odpadli zaradi poškodb, na primer Davorja Čebrona, Alana Komela in Roka Satlerja, ki je bil z nami tik do odhoda na Portugalsko. Sicer pa je odvisno tudi od strategije zveze, kaj si želi in kako vidi EP, zgolj kot kratkoročno etapo ali kot le del nekega dolgoročnega projekta. Če bomo razmišljali na dolgi rok, potem je ta ekipa kar pravšnja. Nekaj je sicer še starejših igralcev, a večina je mladih igralcev med 19 in 23 letom, kar pomeni, da je pred njimi vsaj še osem let, in v tem času se lahko naredi marsikaj.
Kaj pa še nekateri starejši igralci, kot so na primer Tomislav Šmuc, Dragan Radovič in Saša Gadnik, ki bi po znanju verjetno lahko bili del najboljše vrste?
To je spet del prejšnjega odgovora. Če bodo cilji dolgoročni, bi raje vključil še kakšnega mladega. Navsezadnje pa sem zagovornik tega, da naj nastopijo tisti, ki so si to tudi izborili, in to je ta reprezentanca, ki je nastopila v teh kvalifikacijah.