Devetindvajsetletna biatlonska in nekdanja smučarska tekačica iz Ihana je te dni še na pripravah na Rudnem polju, novo leto pa bo pričakala doma. Pred naslednjimi tekmami svetovnega pokala smo se z njo pogovarjali po treningu, s katerega je prišla zadovoljna. Po uspešnem nastopu na svetovnem pokalu na Pokljuki namreč tudi na treningih kaže boljšo strelsko formo in bo zatorej tudi v novem letu zagotovo najpomembnejši člen slovenske biatlonske verige, od katerega bomo veliko pričakovali.
Po novem letu se sezona nadaljuje v Oberhofu. Kakšna so vaša pričakovanja tam po uspešnih nastopih na Pokljuki?
V teku želim ostati na takem nivoju, kot ga imam trenutno. V streljanju pa si želim pokazati nek napredek, ki ga na treningih že kažem, tako da upam, da bo tudi na tekmi tako, kot mora biti.
Kaj vam je povzročalo težave pri streljanju stoje na tekmah?
V bistvu še sama nisem točno vedela, kaj je bilo narobe. Niti se nisem s tem preveč ubadala, ampak sem raje razmišljala, kako bom to popravila.
Trenutno ste v skupnem seštevku svetovnega pokala na desetem mestu. Kam merite ob zaključku sezone?
Če bo šlo vse normalno naprej, se nadejam uvrstitve do petnajstega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Oberhof, Ruhpolding in Antholz so zadnje postaje svetovnega pokala pred OI. Se boste kateri od teh tekem odpovedali?
Zaenkrat tega nimam v načrtu. Če pa se bo izkazalo, da forma morda ni prava, da ni vse tako, kot bi moralo biti, se bom morda odločila, da se odpovem Antholzu.
Na lestvici skupnega seštevka kraljuje Švedinja Jonsson Helena, sledi ji njena rojakinja Anna Carin Olofsson-Zidek. Na tretjem in četrtem mestu sta dve Rusinji. Ali katero od deklet pogrešate na začetku sezone?
Mogoče sem mislila, da bo Kati Wilhelm malo višje ter še kakšna Nemka. Neunerjeva je sicer ravno prebolela bolezen, tako da je upravičeno malo bolj zadaj ... Mislim, da sem samo od Kati pričakovala več.
Na katero bi stavila v Vancouvru?
Na Jonssnovo, ker je tako stabilna v streljanju in tako težko zgreši, da bi nedvomno najbolj stavila nanjo.
Kje in kako se boste pripravljali zadnje dni pred odhodom v Vancouver? Bodo priprave po težavnosti drugačne v primerjavi s prejšnjimi leti?
Tega pa še ne vem (smeh). Letos sem namreč zamenjala trenerja, zdaj treniram z Urošem (Velepcem, op.p.) in verjetno bodo kakšne spremembe v treningu v primerjavi z lani. Bom videla, ko bomo do tja prišli. Bomo pa verjetno v Antholzu na pripravah vse do olimpijskih iger.
Letos ste trenirali z moško ekipo. Vam je bolj močna konkurenca na treningu ustrezala? Bi rekli, da ste tekaško napredovali zaradi tega ali drugačnega načina treninga?
Po mojem predvsem zaradi drugačnega načina treninga, ker se tako ali tako ne morem primerjati z moškimi. Fantje so le toliko močnejši, da ne "pašemo" ravno skupaj. Treninga je bilo precej več kot v preteklih letih in se mi tudi vidi, da je zaradi te količine tak napredek.
Mislim, da bi se dalo priti tja do petega, šestega mesta. Za kaj več bi morala biti pa že senzacija.
Zakaj ste se sploh odločili za prehod iz ženske ekipe v moško?
Ker nisem bila zadovoljna s svojim tekom in se mi je zdelo, da bi mi morda lahko Uroš pri tem pomagal.
V letošnjo sezono ste Slovenke sicer znova vstopile v stari postavi, se pravi Ravnikar, Mali, Brankovič-Likozar in vi. Normo za OI ste že potrdile. Se vam zdi, da ste na OI sposobne poseči po starih rezultatih? Je denimo 4. mesto, ki ste ga dosegle leta 2007 na SP v Anterselvi, realno še kdaj dosegljivo?
Če bi bile vse štiri v zelo dobri formi, ja, ampak ... bomo videli. Jaz kaj preveč ne pričakujem od štafete. V Hochfilznu smo videle, da se lahko kosamo z najboljšimi. Mislim, da bi se dalo priti tja do petega, šestega mesta. Za kaj več bi morala biti pa že senzacija.
Je možno, da štafete ne bi bilo na olimpijskih igrah?
Mislim, da to ni možno. Razen, če bi katera zbolela.
O mestih ne bom govorila, ker o tem nikoli ne govorim. Moje želje pa zagotovo segajo med prvo deseterico.
Malo zares, malo za hec: Če bi vam dedek Mraz lahko prinesel zagotovljeno zmago na OI ali pa v skupnem seštevku svetovnega pokala, kaj bi izbrali?
Stoprocentno olimpijsko kolajno, ker je tak dogodek le na vsaka štiri leta in mi veliko več pomeni kot zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Po lanskem drugem mestu na svetovnem prvenstvu v Koreji sicer spadate v ožji vrh kandidatk tudi v Vancouvru. Na Pokljuki ste potrdili, da znate prenašati breme domačega tekmovanja. Do kam bi si upali napovedati, da lahko posežete na OI, oziroma kakšne so vaše tihe želje?
Posežem lahko visoko, če le zadenem. Glede na to, da sem letos zelo slabo streljala, pa sem prišla zelo visoko v skupnem seštevku, mislim, da bi lahko prišla visoko. O mestih ne bom govorila, ker o tem nikoli ne govorim. Moje želje pa zagotovo segajo med prvo deseterico.
Na OI boste odšli stari 29 let. Lahko rečete, da vas bomo videli še na naslednjih OI?
Nehati še zagotovo ne mislim. Tako da če bo vse po sreči, bi pa mogoče še šla v Soči.
