Temne skrivnosti španske ekipe

Medtem ko denimo slovenski reprezentanti trmasto skrivajo prigode in nezgode iz slačilnice in avtobusa, so španski reprezentanti v knjigi Los Secretos de la Roja opisali smešne dogodke z zmagovitega evropskega prvenstva leta 2008 v Avstriji in Švici. Kdo je nor na suši? Kdo je najbolj zmeden? Kdo si je (ne)posrečeno uredil pričesko na enem izmed bolj intimnih predelov telesa? Berite dalje ...

Sedenje za mizo

Xavi Hernandez, Carles Puyol, Andres Iniesta, Cesc Fabregas, Fernando Navarro in Sergio García so skupaj sedeli za eno izmed miz v hotelu. Ker je imel Cesc rad Actimel z okusom jagode, so ostali zanalašč poskrbeli, da ga ni dobil. A na koncu so mu ga le dali, kot je povedal Puyol. Kapetan Barcelone je med turnirjem organiziral tudi tako imenovano Suši ekipo za tiste igralce, ki obožujejo japonsko hrano. Včasih so se mu pri jedi kulinaričnih mojstrovin z vzhoda pridružili Xavi, Cesc, Iniesta in Xabi Alonso.

"Rad imam japonsko hrano," pove Alonso. "Toda Puyol je obseden z njo. Včasih mu rečem, da bi šla na kotlete, toda ni bilo možnosti, da bi si premislil. To je bila agonija!" Drugo omizje so sestavljali vratar Pepe Reina, Fernando Torres, Iker Casillas, Alvaro Arbeloa, Ruben de la Red in Daniel Güiza. "To je bila sproščena miza in ljudje so vedeli, kako uživati v hrani," je povedal Reina. "Arbeloa je govoril z vsemi v jedilnici tako, da se je drl in si ga lahko slišal povsod. Prosili smo ga, če lahko malce zmanjša glasnost."

Palop "okradel" Casillasa za več kot 500 evrov

Na koncu treninga so se vratarji tradicionalno pomerili v branjenju in streljanju enajstmetrovk. Oba poražena vratarja sta morala zmagovalcu dati po 50 evrov. "Pepito (Andres Palop, op. p.) je res dober v enajstmetrovkah in to do te stopnje, ko je skorajda bolano dober. Bolje je, da ne zmaga, ker bi moral do konca dneva poslušati le o tem," je zapisal Iker Casillas in kasneje dodal, da ga je vratar Seville "obral" za več kot 500 evrov!

Največji šaljivec? Dani Güiza!

Sodeč po zapisih v knjigi je nedvomno največji šaljivec Furije Dani Güiza, ki pa ga letos ni na SP. Xabi Alonso o Güizi: "Dani nima konkurence, ko je potrebna kakšna njegova fraza ali šala, da se prekine napetost ... Takšne vrste oseb so nujno potrebne." Marcos Senna je povedal, da "vsaka skupina potrebuje nekoga, kot je Dani. Tudi, ko ne govori, nam prinaša veselje."

Nad napadalcem navdušenja ni skrival niti Cesc: "Z njim sem se veliko nasmejal. Nikoli ga ni bilo v njegovi sobi in kamorkoli si šel, si tam vedno našel Danija. Spraševal sem se, če je ponoči sploh spal!"

Največji zmedenci – Cesc, Arbeloa in Llorente

Če bi morali izbirati trio najbolj zmedenih Špancev, so to brez kakršnekoli konkurence Arbeloa, Cesc in Fernando Llorente. Že prvi dan priprav pred odhodom na EP je Arbeloa z letališča v taksiju prišel do reprezentančne baze. Plačal je vožnjo in stopil iz avta ter se nemudoma začel pogovarjati z novinarji. Edini problem je bil, da je v prtljažniku pustil svoj kovček. Na srečo je uspel vzpostaviti stik s taksi službo, ki mu je kovček naknadno dostavila.

Tudi Cesc ni nič boljši. Xavi razlaga: "Ko smo bili v Srbiji, smo bili že vsi na avtobusu in čakali, da štartamo proti letališču za pot domov. A nismo šli, ura pa je bila že čez dogovorjeno. Čez nekaj minut je na avtobus stopil Cesc. Zaspal je." V Bruslju je kapetan Arsenala pod ogrevalno majico pozabil obleči dres. "Torres se je poškodoval in Del Bosque je poslal Güizo na ogrevanje. Nenadoma si je premislil in mi povedal, naj vstanem. Šele takrat sem spoznal, da sem si pozabil obleči dres in menjava je morala počakati," se spominja Fabregas.

Podobno kot Cesc rad zaspi tudi Llorente, ki ga sicer opisujejo kot izjemno prijetnega in lepo vzgojenega fanta. Kljub temu je na Pokalu konfederacij, na dan, ko ni bilo treninga, zaspal in zamudil deset minut kosila. "Oblil me je hladen znoj, ko sem pogledal na svojo uro ..."

Vzdevki – od Virusa do Škrata

Danija Güizo so začeli klicati Virus. Xavi, ki si izmišlja vzdevke, v smehu razlaga: "Gledal sem ga in gledal ter si rekel – ta fant je nekomu podoben, a ne morem se spomniti, komu. Nekega dne smo bili na internetu in potem sem nenadoma spoznal, da izgleda kot Virus, animirani junak iz serije Érase una vez el cuerpo humano. Od takrat naprej smo ga klicali tako in Dani se ni razburjal, ampak se je vsakič zasmejal."

Xavijev nadimek je Pelopo. Eden izmed kapetanov Barcelone razlaga: "Moj prijatelj Miguel Ángel me je začel tako klicati, ko sva skupaj igrala v mladinskih selekcijah Barçe." Glavni krivec razlaga: "Pelopo se navezuje na 'frizuro' na delu telesa, ki je intimen ... Saj veste – določen del moške anatomije. To je bila ljubkovalnica, ki smo jo uporabljali v mojem okraju. Izvira iz neke neumne stvari, ki smo jo naredili in se še vedno uporablja."

Žurnal24 main

Joana Capdevilo kličejo Garrincha, to pa zaradi Pepeja Reine, ki ga je tako poimenoval zaradi dresa s števiko enajst, katero je nosil legendarni Brazilec. Xavi pravi, da je ena izmed njegovih najbolj pomembnih nalog najti vzdevek, ki bi Capdevili najbolj ustrezal. Toda Capdevila kot velik šaljivec je dejal, da bi ga morali klicati "Brad Pitt, Balón de Oro (zlata žoga, op. p.), Zidane ..."

Santiago Cazorla je Zlatan – skupaj s Capdevilo igrata nogomet na PlayStationu in Capdevila pravi: "Santi je bil vedno Inter in jaz Manchester. Skoraj vedno me je premagal, ker sem katastrofalen, potem pa mi je cel dan razlagal o Ibrahimovićevih golih. Zato sem ga začel klicati Zlatan." Cazorla se pohvali: "Joan je proti meni igral z 20 različnimi ekipami, a me ni nikoli premagal!" Leta 2007, ko so Španci igrali proti Švedom, je Capdevila zamenjal dres z Ibro in ga dal Cazorli kot darilo, ko se je vrnil v klub. Cazorla je lahko tudi Enano (škrat) ali Alf (kot televizijski junak). 

Raul Albiol je Chori, ker je visok in suh, tako kot t. i. chorizo (popularna španska klobasa). Carlos Marchena je El Padre (oče), kot ga je prekrstil Sergio Ramos: "Ves dan porabi za dajanje nasvetov!" Na začetku mu vzdevek ni bil všeč, a sčasoma se je prijel. Xabija Alonsa kličejo Dexter zaradi Reine, saj naj bi močno spominjal na igralca Michaela C. Halla, ki igra Dexterja v istoimenski TV seriji. Fizioterapevt Raúl Martínez je imel serijo na DVD-jih in jo dal Alonsu, s čimer je vezist Real Madrida hitro postal zasvojen.

Fernando Torres je Ratita, to pa zaradi pričeske, ki jo je imel že pred leti, kot
razlaga Juanito. Ko sta na playstationu igrala formulo 1, je svoje moštvo poimenoval Rata Humana. David Silva je Pony ali Enano (škrat) zaradi svoje višine. Sergio Ramos je včasih Gitano (cigan). Mata je Pichonín, ljubkovalno ime iz Asturije, ki mu ga je izbral David Villa. Ko sta se z Mato prvič srečala, sta eden drugega klicala Guaje (po asturijsko otrok). To je tudi dolgoletni Villin nadimek.

Andrés Iniesta je Andrew in to je edini nadimek, ki si mu ga je upal nadeti Xavi. "Tako je sramežljiv, da mu ne moreš dati nobenega nadimka," pove Albiol. Puyol je Puyi, Piqué je Geri in Busquets je Busi, vse so okrajšave njihovih priimkov in reprezentančna klapa jih je prekopirala iz Barcelone.

Pijani in brez glasu na sprejemu pri kralju

Igralci so bili po osvojenem EP povsem izmučeni tako od igranja, kot tudi od pretiranega proslavljanja v madridskem Buddha Baru. "Spal sem vsega dve uri," pove Marcos Senna. "Ko so me poklicali, sem se oblekel in hitro stekel dol. Ko sem stopil na avtobus, sem videl, da deset fantov še manjka. Eden od fizioterapevtov si je pozabil obuti nogavice ..."

Davida Silvo je močno bolel trebuh: "Moje telo ni moglo več zdržati. Po tekmi sem skorajda dva dneva preživel brez spanja, pil sem in veliko jedel ..." Na avtobusu, ki jih je odpeljal proti la Moncloi, je vladala smrtna tišina. Güiza: "Nisem imel glasu, kot tudi mnogi soigralci." Xavi:  "Puyol sploh ni mogel govoriti!"

Sergio García se je na sprejemu pri kralju Juanu Carlosu skrival pred očmi velikega "šefa": "Na fotografijah sem se postavil čisto zadaj, da me niso mogli videti." Cazorla: "Kakšne face smo imeli, ko smo šli h kralju! Po tako veliko proslavljanja in dretja nisem imel več glasu. Ko sem dal kralju roko, me je vprašal: 'Kaj ne moreš govoriti?' Rekel sem mu: 'Svoj glas sem pustil v Buddha Baru!?"

Ko je bilo konec sprejema, so bili igralci že na avtobusu, a nekaj je manjkalo. Seveda – pri kralju so pozabili pokal!