Katarina Srebotnik. Njen najljubši grand slam turnir je Roland Garros, ki se začne v nedeljo. Žal ji je, ker se Heninovi ne bo mogla maščevati za februarski poraz v Dubaju.
Justine Henin je
v sredo šokirala teniški svet,
ko se je kot prva številka ena poslovila od profesionalnega tenisa. Vas je njena odločitev
presenetila?
Ja. Ne nazadnje sva pred tremi meseci igrali v Dubaju in takrat je bilo zelo tesno, zato sem upala, da jo bom prihodnjič morda le ugnala. A zdaj "revanše" ne bo. Kot je sama dejala, je o tem razmišljala že dlje časa, in verjamem, da ji ni bilo lahko sprejeti takšne odločitve.
Bo z njenim slovesom ženski tenis veliko izgubil?
Zagotovo jo bomo pogrešali, Justine je (bila) izjemna igralka, zelo elegantna, napadalna ter telesno in duševno zelo močna. Se bo pa zdaj krog favoritinj za grand slam naslove razširil, tako da bo že v Roland Garrosu zelo zanimivo. Bomo videli, prav gotovo pa ima vsaj prvih pet na svetovni lestvici enake možnosti, da osvoji turnir.
Roland Garros, glavni turnir na pesku, je pred vrati. Imata s trenerko Biljano Veselinovič
kakšen poseben načrt priprav? Morate v svoji igri še kaj spremeniti?
Zaradi zadnjih zdravstvenih težav, ko sem morala odpovedati dvoboj na turnirju v Rimu, sem nekoliko izgubila telesno moč. Zato bom poskušala v naslednjih dneh predvsem pridobiti nazaj dva, tri kilograme in se vrniti na raven telesne pripravljenosti pred Rimom. Glede teniške igre pa ni kaj dosti za spremeniti. Že zadnjih nekaj let gre izključno za malenkosti in tu sva z Biljano uspešni, saj forma skozi celo sezono, ki traja dobrih deset mesecev, ne niha.
Proti katerim igralkam v Parizu v prvih treh kolih ne želite igrati?
Glede na to, da bom nosilka, že zaradi tega ne bom naletela na višjeuvrščeno igralko. Zelo nevarne pa so mlade igralke, ki se vzpenjajo po lestvici, igrajo brezkompromisno in bodo v prihodnosti zagotovo med najboljšimi. Takšni sta denimo Danka Caroline Wozniacki ali Francozinja Alize Cornet, pa seveda tudi Avstrijka Tamira Paszek, ki delajo težave tudi najboljšim desetim. Tako da, če bi lahko izbirala, bi si želela, da mi žreb ne bi namenil ene od njih.
V Parizu ste se leta 2002 prvi in do zdaj edinkrat uvrstili v osmino finala turnirjev za grand slam. Ste letos v taki formi, da bi lahko vsaj ponovili uspeh?
Težko je govoriti samo o formi, na tako velikih turnirjih je veliko odvisno tudi od dnevne pripravljenosti in ne nazadnje tudi od tega, na koga naletiš v tretjem kolu. Leta 2002 sem za uvrstitev med 16 najboljših ugnala Emilie Loit, ki ni bila nosilka. Če bo tudi letos žreb ugoden in bom dobro nastopila v prvih dveh kolih, so možnosti odprte, a konkurenca je precej izenačena. Moj glavni cilj ostaja uvrstitev v tretje kolo, s čimer bom zadovoljna. Vse, kar bo več, bo že presežek. Seveda pa se bom borila, da mi to uspe.
Bo za vas v ospredju nastop med posameznicami ali več stavite na nastop v
dvojicah?
Prednost vedno dajem nastopom med posameznicami in tako bo tudi v Parizu. Možnosti za višjo uvrstitev pa imava zagotovo v paru z Ai Sugijamo. Ne nazadnje sva si za letošnjo sezono, ki bo za naju žal zadnja, saj bo Sugijama končala kariero, zadali za cilj zmagoslavje na enem izmed grand slam turnirjev. Lani sva bili dvakrat blizu, letos sva odlično nastopili v ZDA in spadava v ožji krog favoritinj.
Boste v Parizu nastopili tudi v mešanih dvojicah?
Ja, nastopila bom v vseh treh konkurencah. Mojemu, zdaj lahko rečem že stalnemu partnerju, Nenadu Zimonjiću sem obljubila že pred sezono, da bova zagotovo igrala v mešanih dvojicah na Roland Garrosu in OP ZDA. Lani sva se v Parizu uvrstila v finale in lepo bi bilo, če bi nama letos uspelo še stopniko višje, ne bo pa lahko.
Boste letos zagotovo nastopili na edinem WTA-turnirju v Sloveniji, v Portorožu?
Bom, že četrtič zapovrstjo, in upam, da bo to moj najboljši nastop. Dvakrat sem že bila v finalu in potrudila se bom, tudi zaradi domačega občinstva, ki me je vedno močno podpiralo, da bom dala vse od sebe. Bomo videli, če bo to zadostovalo tudi za naslov.
Velikokrat, predvsem proti najboljšim ali višjeuvrščenim igralkam, se zdi, da vam zmanjka kanček sreče, od zmage vas loči tudi le ena žoga. Zakaj je temu tako?
Mogoče se bo slišalo smešno, ampak tudi ti tesni porazi mi dajo ogromno. Ne gre le za izkušnje, ampak prav po teh porazih me običajno pokličejo najboljše igralke, ki bi želele z menoj trenirati na naslednjih turnirjih, kar je dodaten plus. Vedeti pa je treba, da so top deset igralke na prvih mestih tudi zaradi tega, ker očitno znajo v ključnih trenutkih iztržiti maksimum in nagniti tehtnico na svojo stran. Enako se dogaja meni, ko igram proti igralkam med 50. in 100. mestom, kjer se ta razlika v kakovosti tudi pozna. Sem pa po takšnih tesnih porazih proti najboljšim seveda jezna nase in mi ni vseeno.
Ja. Ne nazadnje sva pred tremi meseci igrali v Dubaju in takrat je bilo zelo tesno, zato sem upala, da jo bom prihodnjič morda le ugnala. A zdaj "revanše" ne bo. Kot je sama dejala, je o tem razmišljala že dlje časa, in verjamem, da ji ni bilo lahko sprejeti takšne odločitve.
Bo z njenim slovesom ženski tenis veliko izgubil?
Zagotovo jo bomo pogrešali, Justine je (bila) izjemna igralka, zelo elegantna, napadalna ter telesno in duševno zelo močna. Se bo pa zdaj krog favoritinj za grand slam naslove razširil, tako da bo že v Roland Garrosu zelo zanimivo. Bomo videli, prav gotovo pa ima vsaj prvih pet na svetovni lestvici enake možnosti, da osvoji turnir.
Zaradi zadnjih zdravstvenih težav, ko sem morala odpovedati dvoboj na turnirju v Rimu, sem nekoliko izgubila telesno moč. Zato bom poskušala v naslednjih dneh predvsem pridobiti nazaj dva, tri kilograme in se vrniti na raven telesne pripravljenosti pred Rimom. Glede teniške igre pa ni kaj dosti za spremeniti. Že zadnjih nekaj let gre izključno za malenkosti in tu sva z Biljano uspešni, saj forma skozi celo sezono, ki traja dobrih deset mesecev, ne niha.
Dvoboji, ki trajajo tri ure ali več, kot tisti proti Nadji Petrovi v
Berlinu, spominjajo že na gladiatorstvo. Na koncu si popolnoma izčrpan. Takšni dvoboji niso znailni
za ženski tenis in tega se preprosto ne da natrenirati.
Katarina Srebotnik
|
|
Glede na to, da bom nosilka, že zaradi tega ne bom naletela na višjeuvrščeno igralko. Zelo nevarne pa so mlade igralke, ki se vzpenjajo po lestvici, igrajo brezkompromisno in bodo v prihodnosti zagotovo med najboljšimi. Takšni sta denimo Danka Caroline Wozniacki ali Francozinja Alize Cornet, pa seveda tudi Avstrijka Tamira Paszek, ki delajo težave tudi najboljšim desetim. Tako da, če bi lahko izbirala, bi si želela, da mi žreb ne bi namenil ene od njih.
V Parizu ste se leta 2002 prvi in do zdaj edinkrat uvrstili v osmino finala turnirjev za grand slam. Ste letos v taki formi, da bi lahko vsaj ponovili uspeh?
Težko je govoriti samo o formi, na tako velikih turnirjih je veliko odvisno tudi od dnevne pripravljenosti in ne nazadnje tudi od tega, na koga naletiš v tretjem kolu. Leta 2002 sem za uvrstitev med 16 najboljših ugnala Emilie Loit, ki ni bila nosilka. Če bo tudi letos žreb ugoden in bom dobro nastopila v prvih dveh kolih, so možnosti odprte, a konkurenca je precej izenačena. Moj glavni cilj ostaja uvrstitev v tretje kolo, s čimer bom zadovoljna. Vse, kar bo več, bo že presežek. Seveda pa se bom borila, da mi to uspe.
Prednost vedno dajem nastopom med posameznicami in tako bo tudi v Parizu. Možnosti za višjo uvrstitev pa imava zagotovo v paru z Ai Sugijamo. Ne nazadnje sva si za letošnjo sezono, ki bo za naju žal zadnja, saj bo Sugijama končala kariero, zadali za cilj zmagoslavje na enem izmed grand slam turnirjev. Lani sva bili dvakrat blizu, letos sva odlično nastopili v ZDA in spadava v ožji krog favoritinj.
Na turnirjih je zaslužila 3,6 milijona dolarjev
|
Katarina Srebotnik je marca dopolnila 27 let. V karieri je osvojila štiri WTA-turnirje, med
dvojicami pa 18. Trenutno je 30. igralka sveta, najvišje pa je bila avgusta 2006, ko je bila 20.
|
Ja, nastopila bom v vseh treh konkurencah. Mojemu, zdaj lahko rečem že stalnemu partnerju, Nenadu Zimonjiću sem obljubila že pred sezono, da bova zagotovo igrala v mešanih dvojicah na Roland Garrosu in OP ZDA. Lani sva se v Parizu uvrstila v finale in lepo bi bilo, če bi nama letos uspelo še stopniko višje, ne bo pa lahko.
Boste letos zagotovo nastopili na edinem WTA-turnirju v Sloveniji, v Portorožu?
Bom, že četrtič zapovrstjo, in upam, da bo to moj najboljši nastop. Dvakrat sem že bila v finalu in potrudila se bom, tudi zaradi domačega občinstva, ki me je vedno močno podpiralo, da bom dala vse od sebe. Bomo videli, če bo to zadostovalo tudi za naslov.
Velikokrat, predvsem proti najboljšim ali višjeuvrščenim igralkam, se zdi, da vam zmanjka kanček sreče, od zmage vas loči tudi le ena žoga. Zakaj je temu tako?
Mogoče se bo slišalo smešno, ampak tudi ti tesni porazi mi dajo ogromno. Ne gre le za izkušnje, ampak prav po teh porazih me običajno pokličejo najboljše igralke, ki bi želele z menoj trenirati na naslednjih turnirjih, kar je dodaten plus. Vedeti pa je treba, da so top deset igralke na prvih mestih tudi zaradi tega, ker očitno znajo v ključnih trenutkih iztržiti maksimum in nagniti tehtnico na svojo stran. Enako se dogaja meni, ko igram proti igralkam med 50. in 100. mestom, kjer se ta razlika v kakovosti tudi pozna. Sem pa po takšnih tesnih porazih proti najboljšim seveda jezna nase in mi ni vseeno.