Univerzijada še vedno pod velikim vprašajem

Predstavnikov Mestne občine Maribor optimizem glede univerzijade še vedno ni zapustil, čeprav na zadnji seji mestnega sveta pretekli teden o tej temi sploh niso spregovorili, razen če je njihov namen sredstva za realizacijo najnujnejših objektov za izvedbo tekmovanj črpati iz prodaje mestnega plinskega omrežja, katerega nakup so v četrtek naložili občinskemu podjetju Energetika.

Na državni ravni so manj prepričani v uspeh, še vedno pa zagotavljajo dogovorjenih 30 odstotkov denarja, kar ob že vplačanih treh milijonih za koncesijo pomeni še okoli 12,5 milijona evrov v skupnem proračunu, ki trenutno stoji na približno 45 milijonih evrov. Predsednik organizacijskega odbora univerzijade Tone Vogrinec medtem opozarja, da bi bila odpoved tik pred zdajci velika sramota, čeprav priznava, da se je to že zgodilo, vendar veliko pred izvedbo tekmovanj.

Predstavnik direktorata za šport Darko Repenšek jasno poudarja, da vlada oz. ministrstvo za šport nista organizatorja univerzijade. Za to je bil ustanovljen organizacijski odbor, ki je s partnerskimi občinami odgovoren za organizacijo in izvedbo tega športnega dogodka. Kot je dejal, so od obiska predstavnikov FISU veliko sestankovali.

"Občine zamujajo s pripravo potrebne dokumentacije za investicijske projekte. V Mariboru je pripravljena le dokumentacija za ledno dvorano in cevovod, pa še na to smo imeli strokovne pripombe, občina Ruše pa ima za Pisker za zdaj zgolj osnutek dokumenta identifikacije investicijskega projekta. Ob tem občine v proračunih nimajo zagotovljenih sredstev, kar pa pomeni, da se niti država ne more držati sklepa državnega zbora in zagotoviti sofinanciranja do 30 odstotkov. Mi torej zagotavljamo svoj delež, a nimamo pogojev, da bi jih lahko črpali, saj so za to pristojne občine kot investitorji," je dejal Repenšek.

Podžupan MOM Milan Mikl meni, da odpoved v nobenem primeru ni mogoča, stroške pa da so že povsem zminimizirali. Kot je prepričan, bodo vse predvidene investicije potrebne tudi za prihodnost, saj Maribor potrebuje še eno ledno dvorano, ker je edina obstoječa zdaj prezasedena. Enako velja za tekaški poligon, ki bo lahko namenjen tako rekreaciji kot kakšnim večjim tekmovanjem, pa tudi cevovod je pomemben za razvoj turizma na Pohorju za zasneževanje.

Po njegovih besedah so se tako odgovorni na nedavnem sestanku dogovorili za ureditev ledne dvorane, tekaškega poligona za potrebe biatlona ter cevovod, kar so nujne prioritete, ki morajo biti uresničene in bodo vključene v aneks k pogodbi, ki ga bo 27. novembra v Bruslju podpisal mariborski župan Franc Kangler.

"Menim, da smo te projekte vendarle sposobni izpeljati, kar bi mestno občino stalo največ 15 milijonov evrov. V proračunu smo doslej predvideli okoli pol milijona evrov za pripravo dokumentacije, zdaj pa računamo še na neke druge vire, s katerimi bomo zagotovili potreben denar," zagotavlja Mikl in dodaja, da so na predzadnji seji sprejeli potrebne dokumente, zdaj pa računajo, da bi do marca prihodnje leto imeli gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in dograditev ledne dvorane.

Vogrinec kljub temu ni prepričan, da bo vse tako kot mora biti, zlasti ker na seji mestnega sveta pretekli teden o univerzijadi sploh ni bilo govora. "Res so se po obisku FISU stvari premaknile nekoliko naprej, a celoten projekt pade ali stoji na objektih. Organizacijski odbor univerzijado lahko izvede, objekte pa morajo zagotoviti partnerske občine. V Zrečah težav ni, v Rušah verjetno ne bo nič, saj je projekt prevelik, da bi ga izvedli v letu dni. V Mariboru pa imajo željo in ambicijo, nimajo pa denarja. Upam, da bodo sredstva lahko zagotovili, a druge možnosti kot najetje kredita najverjetneje ni," meni prvi mož organizacijskega odbora, ki se v primeru odpovedi tekmovanj boji tudi morebitnih odškodninskih tožb.