Uroš med legende

V rumeno zelenem dresu je doživel in dosegel pravzaprav vse, kar rokometna igra ponuja. Lepi so tudi spomini na uspešno reprezentančno kariero. Poškodba ga je za nekaj časa odrezala od rokometnih igrišč in ga prisilila k predčasnemu končanju profesionalne kariere. A Uroš ne more brez rokometa in danes je aktiven v matičnem klubu Krško. Nedavno pa je bil razglašen tudi za legendo celjskega moštva.

Preteklo je že nekaj časa, od kar ste se poslovili od profesionalne kariere. Ali pogrešate te čase?
Kar precej. Čeprav se s časoma privadiš tudi malce drugačnega, bolj umirjenega življenja. Na začetku je bilo precej hudo. V konec kariere, na katerega še nisem bil pripravljen, me je prisilila poškodba in zaradi tega je bilo vse skupaj še toliko težje. Vse se je zgodilo zelo hitro. Morda prehitro. Danes je sicer že bolje, a kljub temu moram priznati, da me ob spremljanju tekem še vedno "drži“.

Kako danes, z nekaj časovne distance, gledate na čas, ko ste bili aktivni igralec?
S ponosom se spominjam vseh lepih trenutkov, ki jih je bilo bistveno več kot slabih. Seveda se kdaj spomnim tudi kakšnega bolečega poraza, a sem osebno tudi iz takih trenutkov znal izluščiti pozitivno. Ponosen sem na vse uspehe. Šele danes lahko realno ocenim, kaj pomeni pet zaporednih uvrstitev v polfinale Lige prvakov. Takrat smo seveda želeli še več. Danes, ko sem starejši in sem spoznal še druge plati življenja in športa se zavedam, kje so bile napake. Ampak glede na to, da smo bili od osamosvojitve naprej pionirji evropskega rokometa pri nas in smo se šele učili in privajali na razmere menim, da smo naredili ogromno in smo postavili dobre temelje.

	Najbolj pa mi je gotovo v spominu ostala reprezentančna zmaga proti Hrvatom v Zagrebu. Uroš Šerbec

Kaj štejete za največji uspeh v vaši karieri?
Zelo sem ponosen na vse uvrstitve v polfinale Lige prvakov in vse naslove s Celjem. Veliko mi pomeni tudi tretje mesto na mediteranskih igrah v Franciji leta 1993, še posebej zaradi tega, ker so bili tisto šele začetki slovenske reprezentance. Najbolj pa mi je gotovo v spominu ostala reprezentančna zmaga proti Hrvatom v Zagrebu in s tem uvrstitev na Olimpijske igre. To je bila res pika na i v moji športni karieri.

Kljub odhodu v rokometni pokoj brez rokometa niste dolgo zdržali in ste danes aktivni v matičnem klubu Krško.
Glede na to, da igro, treninge in tekmovanja še vedno malo pogrešam, mi to predstavlja neke vrste nadomestilo. V Krškem smo zastavili dober projekt, sestavili ekipo z doma vzgojenih igralcev in počasi napredujemo. Naš cilj je, da se v nekaj letih uvrstimo v prvo ligo in tam tudi ostanemo. Moja vloga v klubu je predvsem z izkušnjami pomagati mladim igralcem. Te usmerjam, motiviram in na tekmah zabijem še kak gol. (smeh).

Uroš Šerbec na legendarni tekmi s Hrvaško. © AFP

Pa boste lahko kdaj zaplavali stran od rokometa?
Težko. Zdi se mi, da me bo vedno spremljal. Za zdaj se dobro počutim, sem v solidni kondiciji in še lahko igram. Prva B liga ni tako naporna in tudi s poškodbo ramena nimam težav. Ko bom videl, da nisem več sposoben za igro, se bom umaknil z igrišča, najverjetneje ob njega.

Kako gledate na današnje razmere v slovenskem rokometu?
Glede na trenutni položaj, ki ga pogojujejo finančne razmere, se naš rokomet še kar dobro drži. Razveseljivo je, da imamo štiri, morda pet klubov z dokaj trdnimi temelji. Tudi finančnimi. Ne glede na to, da so se v zadnjih letih dogajali manjši in večji pretresi, je prav rokomet eden najbolj stabilnih športov pri nas. Verjetno drži, da se v zadnjem obdobju srečujemo z deficitom domačih igralcev, saj jih veliko odhaja v tujino. Tujina je vabljiva, evropske meje odprte, evropski klubi bogatejši, naši igralci pa kakovostni in vedno bolj iskani. Ampak to je tudi bistvo profesionalizma. Igralci želijo poleg uspehov še zaslužiti, česar jim ne sme nihče zameriti. Je pa baza domačih igralcev široka, otroci se radi odločajo za rokomet, imamo dobre trenerje. Za prihodnost slovenskega rokometa se ni treba bati.

"Celje bo osvojilo dvojno krono." © SPS

Slovenska liga je vse bolj izenačena. Komu pripisujete največ možnosti za osvojitev državnega in pokalnega naslova?
Izenačenost daje prvenstvu poseben čar, vendar je Celje še vedno vodilna ekipa. Čeprav letošnje prvenstvo Celjani niso začeli najbolj prepričljivo, so na nekaterih tekmah že pokazali pravi obraz evropske ekipe. Imajo pa veliko novih igralcev, ekipa je močno spremenjena. Fantje potrebujejo še nekaj časa, da se "začutijo“, uigrajo in privadijo na nov način dela. V celjskem moštvu je nekaj zelo mladih fantov, ki se poprej še niso srečali s profesionalnim rokometom. Verjamem, da bodo osvojili tako naslov državnih, kot pokalnih prvakov.

Kakšne so možnosti Celja v Evropi?
V prvih treh tekmah so Celjani pokazali več obrazov. Odlična predstava na Madžarskem, solidna doma in slaba v Nemčiji. Sedaj so v položaju, ko o svoji evropski usodi odločajo sami. Glede na zadnjo predstavo, res ne moremo biti preveč optimistični, a sem prepričan, da se bodo v premoru do naslednjih tekem dobro pripravili in odpravili napake v igri. Verjamem, da se bodo s pomočjo fantastične publike uvrstili v drugi krog tekmovanja. Tam pa je potem vse mogoče.

Verjetno spremljate tudi dogajanje v reprezentanci? Pred vrati je novo pripravljalno obdobje in novo prvenstvo.
Stanje v reprezentanci ni najbolj rožnato. Mora biti bolje! V primeru, da bo čim manj težav s poškodbami in odpovedmi, bi lahko ponovno sestavili konkurenčno ekipo, ki bi lahko na Norveškem prišla do vidnejšega rezultata. Reprezentanco zagotovo čaka težko delo že v predtekmovalni skupini. Ob maksimalni pripravljenosti in motivaciji uspeh ne bi smel izostati. Imamo dovolj dobrih igralcev, v njih pa je potrebno prebuditi pravi odnos do reprezentance in igranja za domovino.