Šport
9 ogledov

Visoka priznanja Hitiju, Marguču, Remihu in Vilfanu

Hrabri in tisti, ki garajo, imajo tudi srečo, pove Peter Vilfan. (Foto: Boštjan Boštjan Tacol
Najvišja državna priznanja za šport, Bloudkove nagrade, so za leto 2013 prejeli nekdanji hokejist Rudi Hiti, deskar Rok Marguč, nekdanji košarkar Peter Vilfan ter Srečko Remih.

Podelitev, 49 . po vrsti, je bila v Unionski dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani . Poleg štirih nagrad, dve za vrhunski mednarodni športni dosežek, ki sta ju prejela Rok Marguč in Peter Vilfan , eno za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa Rudiju Hitiju in eno za življenjsko delo v športu Srečka Remiha , je odbor podelil tudi deset plaket.

Od tega tri za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa, šest za pomemben mednarodni športni dosežek in eno za življenjsko delo v športu. Te so prejeli Vlora Beđeti, Ivan Božidar Bohak, Darko Đurić, Jože Horvat - Didi, Mateja Kosovelj, Matej Mohorič, Rado Pišot, Franček Gorazd Tiršek, Branka Vajngerl in Tanja Žakelj .

Od Kranjske Gore do Ljubljane

Športna pot je Rudija Hitija najprej vodila v Hokejski klub Jesenice , kjer je v sezoni 1962/63 v prvi državni ligi nastopal za podružnično moštvo, Kranjsko Goro . V Hokejskem klubu Jesenice je postal eden najimenitnejših predstavnikov, svoje sposobnosti pa je dokazoval domala na vsaki tekmi tega moštva. Prvi veliki uspeh je dosegel v tekmovalnem letu 1966/1967 , ko je s tem moštvom prvič osvojil naslov državnega prvaka.

Na državnem prvenstvu je nastopal med letoma 1968 in 1974 za ljubljansko Olimpijo in dvakrat osvojil naslov državnih prvakov. Hiti je v tujini dokazal velike igralske in trenerske sposobnosti, postal je igralec z mednarodnim ugledom. Doma je pomembno predvsem njegovo delovanje na Bledu, kjer je bil trener hokejskega kluba Bled . Hiti je eden najuspešnejših slovenskih hokejistov vseh časov.

Dvakrat izbran na All-Star

V državni reprezentanci je na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih odigral 177 tekem (na njih je dosegel 84 golov in 82 podaj, skupaj 166 točk), kar štirikrat pa je bil na SP uvrščen v moštvo All-Star . Tudi po končani profesionalni športni karieri ostaja zavezan hokeju. Na Bledu, kjer živi, je ustanovil Hokejsko drsalno društvo Bled, ki mu predseduje in v katerem največ pozornosti namenja razvoju mladih.

Vsako leto avgusta organizira poletno hokejsko ligo Rudi Hiti ter mednarodni hokejski tabor. Je zanesenjak, ki je vse življenje povezan s hokejem, zato ni čudno, da so ga sprejeli v hišo slavnih Hokejske zveze Slovenije , Mednarodne hokejske zveze in tudi hram slovenskih športnih junakov, so zapisali v obrazložitvi.

Pol leta preživi na snegu

Marguč se je najprej preizkusil v rokometu in košarki, leto 1991 pa je bilo prelomno za njegovo prihodnost, saj je takrat prvič stopil na snežno desko. Tako se je začela športna pot enega najuspešnejših slovenskih deskarjev. Danes preživi na snegu več kakor 150 dni v sezoni, tekmuje pa v paralelnem veleslalomu in slalomu. Leta 2005 se je prvič uvrstil v člansko reprezentanco, ko se je pod vodstvom vrhunskega trenerja Tomaža Bernika , ki ga je spremljal naslednji dve sezoni, povsem približal svetovnemu vrhu.

To leto je tudi prvič nastopil na tekmi za svetovni pokal v avstrijskem Kreischbergu . Januarja lani je na svetovnem prvenstvu v Stonehamu v Kanadi osvojil prvo mesto v deskanju na snegu v paralelnem slalomu. Odrekanje in športni način življenja mu nista tuja. Trenirati mu nikoli ni težko in ve, da brez napornih treningov in trdega dela uspehi niso mogoči.

Štiri kolajne z Jugoslavijo

Košarkar Vilfan je športno pot začel v Mariboru in se prek najrazličnejših selekcij meteorsko hitro prebil v jugoslovansko izbrano vrsto, ki je takrat kraljevala na igriščih po vsem svetu. V dolgoletni igralski karieri je igral v matičnem ŽKK Maribor in tudi pri takratnih evropskih košarkarskih velikanih: Jugoplastiki iz Splita, Partizanu iz Beograda in Olimpiji iz Ljubljane. V svojem času je bil najboljši slovenski igralec.

Vilfan se po končani tekmovalni poti pred dvema desetletjema ni zadovoljil zgolj z izjemno igralsko kariero v okviru takratne jugoslovanske reprezentance, s katero je osvojil štiri kolajne: naslov svetovnega prvaka leta 1978 , dve srebrni kolajni na evropskih prvenstvih in še bron na svetovnem prvenstvu leta 1982 . Igralsko kariero je sklenil kot prvi kapetan slovenske reprezentance po osamosvojitvi in pozneje ostal zvest slovenski košarki.

Leta 1993 je ustanovil eno prvih košarkarskih šol v Sloveniji , ki jo skupaj s sodelavci vodi še danes. Društvo športnih novinarjev Slovenije ga je nedavno umestilo v hram slovenskih športnih junakov. Velik delež pri razvoju slovenske košarke je prispeval tudi z vlogo ambasadorja na letošnjem evropskem prvenstvu v Sloveniji.

Veliki organizator

Remih si je v svojem več kot 45-letnem delovanju prizadeval za razvoj športa v Podčetrtku , na območju nekdanje skupne občine Šmarje pri Jelšah, in v Sloveniji sploh. Sodeloval je pri nastajanju različnih športnih organizacij, njihovem delovanju in medsebojnem povezovanju. Izjemen je njegov prispevek pri gradnje športne infrastrukture in na področju šolske športne vzgoje.

Je tudi velik pobudnik plavalnega in smučarskega izobraževanja. Neutruden in vztrajen je bil pri organizaciji številnih športnih prireditev in tekmovanj, pomemben pa je tudi njegov prispevek pri izobraževanju bodočih športnih pedagogov, trenerjev in drugih posameznikov, ki so še danes povezani s športom.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.