Preberite še ...

Intervju: Marcel Rodman Doug Bradley je selektor risov!

V ligi Ebel je nastopil čas enajstdnevnega odmora in čas za prve analize. Medtem ko Jeseničani po 18 odigranih krogih zasedajo sam vrh lestvice, je stanje v ljubljanskem taboru povsem drugačno. Olimpija trenutno zaseda zadnje mesto na lestvici z zgolj šestimi zmagami, vseeno pa so v taboru zmajev pred nadaljevanjem sezone precej bolj optimistični, saj so pred odmorom nanizali kar štiri zaporedne zmage. O aktualnem stanju pri Olimpiji smo se pogovarjali s kapetanom zeleno-belih Tomažem Vnukom , ki tako kot večina njegovih soigralcev še ni pokazal vsega, kar zna. Do zdaj je namreč na 15 tekmah dosegel vsega skupaj šest točk za en gol in pet podaj. Zdrahe na sedežu Hokejske zveze Slovenije pred leti upokojenega nekdanjega reprezentanta Slovenije ne ganejo, vseeno pa nikakor ne more razumeti, da slovenska reprezentanca že vse od izteka svetovnega prvenstva še vedno nima selektorja.

Vnuk je po 18 krogih zbral zanj skromnih šest točk. © Boštjan Tacol

Tomaž, pred vami je deset dni odmora. Kako boste polnili baterije v tem obdobju?
Kaj dosti časa za počitek ne bomo imeli. Imeli smo dva prosta dneva, potem pa že sledijo priprave pred nadaljevanjem sezone.

Kako bi po 18 odigranih tekmah ocenili dosedanji potek sezone?
Zadovoljni seveda ne moremo biti. Začeli smo zelo slabo, vendar pa smo na koncu k sreči le ujeli pravi ritem. Končno smo začeli igrati tako, kot znamo, zato mi je kar žal, da je premor nastopil prav v tem času. Upam, da bomo nadaljevali tam, kjer smo končali.

Kako ste sami doživljali krizo ob začetku sezone?
Kakšne posebne panike nisem zganjal. Nekako sem ves čas vedel, da tako slabo ne moremo igrati dolgo. Ves čas sem vedel, da se bomo pobrali in kot kaže, sem imel kaj prav. Težko je razložiti, zakaj se je vse to dogajalo. Jasno je, da smo čutili nestrpnost in nervozo, a tudi to je le del športa. Recept je dokaj preprost – treba je veliko trenirati in kmalu pridejo tudi rezultati.

Kakšni so prvi vtisi o novem trenerju Randyju Edmondsu?
Zaenkrat še nismo imeli časa, da bi se bolje spoznali, zato je trenutno o tem še težko govoriti. Mislim, da je bila največja pozitivna sprememba prav menjava kot taka. Šok terapija v takšnih primerih vedno deluje. Mladi igralci igrajo bolj zavzeto kot prej in po navadi je tako, da iz sebe iztisnejo še več moči, kot bi je sicer. Za zdaj je to delovalo, za kaj več pa bo treba še malce počakati.

Šok terapija z menjavo na trenerskem stolčku je delovala. © Nik Rovan

	Končno smo začeli igrati tako, kot znamo, zato mi je kar žal, da je premor nastopil prav v tem času. Upam, da bomo nadaljevali tam, kjer smo končali. Tomaž Vnuk

Kje je bila po vašem mnenju Olimpija v dosedanjem poteku sezone najšibkejša?
Na začetku sezone smo imeli ogromno težav s poškodbami in zaradi tega je bilo breme vedno na istih igralcih. Takšen ritem je težko zdržati, zato smo seveda čutili tudi posledice. Ob koncu se nam je na srečo uspelo sestaviti, poškodbe so sanirane in zdaj je vse drugače. Največja težava je bil torej dokaj majhen igralski kader. Pokazalo se je, da igramo bistveno bolje, kadar ima trener na razpolago več igralcev.

Bi si morda že upali napovedati, kdo je glavni favorit za končno zmago?
Težko bi rekel, vendar pa je zame prvi favorit KAC. Prvenstvo je zelo izenačeno in vprašanje je, kako bo v končnici. Tam je vse drugače, saj imajo vse ekipe povsem drugačen pristop, zato je možnosti za presenečenja precej več. Pozitivno so me seveda presenetile predvsem Jesenice. Igrajo res lep hokej in upam, da bodo še naprej tako uspešne. Seveda pa upam, da se jim bomo tudi mi čim bolj približali. Morda pa se nam tudi letos posreči "kopija" lanske sezone. Torej slab začetek, menjava trenerja in spet finale (smeh).

Tomaž Vnuk ima z Olimpijo podpisano še dveletno pogodbo. © Anže Petkovšek

	Nedvomno pa je prava katastrofa, da še vedno nimamo selektorja. Sedemnajst let sem bil član te reprezentance in vedno je bilo nekaj narobe. Tomaž Vnuk

Kako kot nekdanji reprezentant komentirate aktualne zdrahe na sedežu Hokejske zveze Slovenije?
Iskreno povedano, teh stvari sploh ne spremljam. Obeh selektorskih kandidatov ne poznam dovolj dobro, zdi pa se mi, da bi bil Doug Bradley primernejša rešitev. Na Jesenicah že zdaj trenira skoraj celotno reprezentanco in dobro pozna razmere v našem hokeju. Nedvomno pa je prava katastrofa, da še vedno nimamo selektorja. Sedemnajst let sem bil član te reprezentance in vedno je bilo nekaj narobe. Res ne vem, zakaj je tako. Očitno nekateri vedo veliko več od nas igralcev.