V Sloveniji si kruh s športom služi kar precej tujcev, med njimi je tudi odbojkar Angel Perez. V Slovenijo ga je privabila pustolovska žilica po odkrivanju sveta in kultur.
Portoričan
Angel Perez
je v mladosti deset let posvetil igranju košarke, kar se mu ne zdi nič
posebnega, saj bil njegov oče profesionalni košarkar.
"Tudi sam sem želel biti košarkar,"
pojasni in nadaljuje:
"Vsi so sicer sanjali o igranju v ligi NBA, sam pa sem poznal odlične lige v Evropi in si želel
igrati tu, če mi ne bi uspelo priti v NBA."
Prvo ponudbo za profesionalno igranje košarke je
tako dobil pri 15 letih, ko se je začel rekreativno ukvarjati tudi z odbojko. A iz tega ni bilo
nič.
"S časom sem se zaljubil v odbojko in pozabil na košarko,"
pove 26-letnik, ki si že sedem
let kruh služi s svojim priljubljenim športom, v letošnji sezoni kot član blejskega kluba ACH
Volley.
"Zdaj v Evropi igram odbojko in s tem sem zelo zadovoljen,"
še doda Portoričan, ki se je
po letu dni v Španiji in dveh v Franciji podal na avanturo v Slovenijo.
"Sam imam rad nove izkušnje, zato sem si želel prispevati svoj delež k igri blejske ekipe in ji
pomagati k večji prepoznavnosti v Evropi. Trenutno nam gre dobro. V Ligi prvakov smo na drugem
mestu, kar je bil eden od naših ciljev."
|
Perez je nekaj sveta videl tudi kot član portoriške reprezentance. © AFP
|
|
Perez je član portoriške reprezentance, s katero je zbral nekaj rezultatov in videl lep kos
sveta.
"Zame je velika čast, da sem član portoriške reprezentance,"
pravi in nadaljuje:
"Zdi se mi, da imam srečo, da lahko zaradi tega potujem po svetu, spoznavam druge države,
kulture in ljudi ter vidim, kakšno je življenje na drugih koncih sveta, ne le na mojem otoku.
Mislim, da živim sanje, ker igram šport, ki ga imam rad, in hkrati potujem po svetu. Vsi si želijo
potovati po svetu, jaz pa to počnem zastonj. Kaj več bi si lahko želel?"
In na katero državo
mu je ostal najlepši spomin?
"Težko je izbrati le eno določeno državo. Lep spomin imam prav na vse kraje, ki sem jih
obiskal,"
odgovarja in po krajšem razmisleku izbere Brazilijo in Japonsko.
"Zaenkrat sta ti dve državi moji najljubši, ampak videti si želim še precej drugih,"
še
poudari.
Tudi zato se je lani poleti odločil, da francoski Cannes, kjer je igral v lanski sezoni,
zamenja z Bledom.
"Predvsem je drugače od tega, na kar sem bil navajen. Zame je zelo zelo mrzlo, saj prihajam z
otoka, kjer je najmanj 28 stopinj. Mesto je drugačno, je pa tudi zelo lepo, čisto, narava je
čudovita,"
je o življenju na Bledu povedal Perez, ki mu družbo v Sloveniji dela tudi dekle.
"Zaenkrat oba zelo uživava v teh trenutkih na Bledu in v tem, da je vse zelo blizu. Tako sva si
tudi že ogledala nekaj krajev v bližini, bila sva na primer v Milanu,"
še dodaja simpatični
Portoričan, ki ne skriva, da ga občasno muči domotožje.
"Seveda pogrešam družino in prijatelje. Pogrešam otok, plažo in sonce, a na koncu dneva sem
vseeno hvaležen, da lahko počnem, kar počnem, in vesel, da sem tukaj, da lahko spoznavam novo
kulturo in čudovite ljudi. Vsak, ki odide od doma, pogreša svoj dom, a ni mi preveč hudo. Ljudje so
me dobro sprejeli, našel sem si nekaj dobrih prijateljev, tako da imam tu res svoj drugi dom."
|
Perez želi ACH pomagati pri uveljavitvi v Evropi. © Nik Rovan
|
|
In kakšni so načrti raziskovalca sveta z odbojkarsko žogo v roki?
"Za zdaj skušam le uživati v tem trenutku v Sloveniji in čim bolj pomagati ekipi, da si dobi
svoje mesto med evropskimi silami,"
pravi blejski podajalec.
"Sicer pa si želim igrati tudi v Italiji, ki je bila, ko sem začel igrati odbojko, največja in
najbolj pomembna liga na svetu. Rad bi igral tudi drugje, na Poljskem, v Rusiji, v Turčiji, ker si
ne želim le igrati odbojke, ampak bi rad videl tudi svet ter spoznal veliko kultur in ljudi. To je
tisto, kar ti na koncu ostane,"
še dodaja Perez, ki, ko ne igra odbojke ali odkriva sveta,
zelo uživa tudi v glasbi, med priljubljene dejavnosti pa šteje še spanje.
Ko bo končal svojo športno pot, se bo vrnil v šolske klopi, zatruje Portoričan.
"Študija v ZDA nisem dokončal, ker sem se odločil za profesionalno igranje odbojke. Pred sabo
imam še leto in pol, diplomiral pa bom iz kemijskega inženirstva,"
pravi Perez, ki si vseeno
želi ostati povezan z odbojko.
"Odbojka v Portoriku postaja šport številka 1 in sam bi rad bil vzor mladim, da lahko postaneš,
kar si želiš,"
priznava in dodaja, da ga trenersko delo za zdaj ne zanima:
"Nisem dovolj potrpežljiv za to, a mogoče me bo zanimalo, ko bom starejši. Za zdaj si le želim
zaključiti šolo in priti do svoje diplome."