Zbiralec kolajn, ki se je učil na napakah

	Azerbajdžanski trener, ki smo ga imeli, mi je dejal, da bi osvojil še več kolajn, če bi bil sovjetski telovadec. Ti so bili takrat nekoliko privilegirani. Miroslav Cerar

Miroslav Cerar je v svoji karieri osvojil tri kolajne na olimpijskih igrah, ima pa tudi pet odličij s svetovnih prvenstev in 15 z evropskih. "S sedemnajstimi leti sem prvič postal članski državni prvak v Jugoslaviji, naslednjih 13 let pa sem bil v samem svetovnem gimnastičnem vrhu. To je bilo zame res zelo plodno obdobje. Prvo odličje sem osvojil leta 1958 na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Nekako so prestižnejše kolajne z olimpijskih iger, menim pa, da so bila v tistem času bolj kakovostna svetovna prvenstva. Takrat so bila le na vsaka štiri leta, kar je precej drugače kot danes," je na vprašanje o najlepših spominih odgovoril Cerar in dodal: "Veliko mi pomenijo tudi nastopi na sredozemskih igrah, pa tudi na meddržavnih tekmah, ki smo jih imeli s Sovjetsko zvezo in Nemško demokratično republiko, kjer sem se meril z najboljšimi telovadci na svetu. Med večje uspehe spada tudi četrto mesto jugoslovanske reprezentance na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani. Kaj takega bo zdaj težko ponoviti."

Legenda slovenskega športa © Jure Tomc

Želeli so ga tudi v Moskvi
Cerarjeve izjemne nastope so hitro opazili tudi zunaj Jugoslavije . "S 16 leti sem kot mladinec s slovensko reprezentanco nastopil na tekmovanju na Češkem in zmagal. Opazili so me tudi sovjetski trenerji, in ko so se ti udeležili velikega tekmovanja v Zagrebu, so jugoslovanskim kolegom dejali, naj pošljejo koga na študentske igre v Moskvo. Ko so jim ti odvrnili, da ni nihče dovolj dober, so jim Sovjeti omenili mene," se spominja Cerar. Sovjetski strokovnjaki so želeli tudi, da bi Cerar študiral v Moskvi , a do sodelovanja ni prišlo. Cerar se je spomnil tudi zanimive anekdote , ko so bili na obisku v Ljubljani sovjetski telovadci. "Bili smo v zelo dobrih odnosih in pripeljal sem jih s sabo na trening. Po njem so mi rekli, naj se ne zafrkavam in naj jim pokažem tisto ta pravo telovadnico, v kateri treniram. Niso mogli verjeti, da vadim v takšnih razmerah. Bili so začudeni. V istih prostorih, le malo preurejenih, zdaj trenira Mitja Petkovšek," je povedal legendarni slovenski telovadec. Mnogi so ga že prepričevali, naj napiše kakšno knjigo o svoji karieri, vendar se za kaj takšnega (še) ni odločil; predvsem zato, ker se nekaterih stvari ne bi več spominjal povsem natančno, pri pisanju pa bi koga morda omenil tako, kot to omenjenemu ne bi bilo všeč. "Sem pač tak človek, ki ne želi nikogar prizadeti," je še povedal Cerar.

	Zelo rad sem telovadil, čeprav je bilo tudi precej garanja. Užitek je vil v tem, da si osvojil neki element. Miroslav Cerar

Študij in trening
Se je pa Cerar odločil za študij prava, kjer je bil po svojih besedah povprečen študent. Kljub njegovim uspehom mu na fakulteti niso gledali skozi prste: "Včasih je bilo zelo težko trenirati ob študiju, bil sem zelo utrujen, ampak obveznosti sem vseeno izpolnjeval. Vendar je bilo v tistem času veliko več kolegialnosti kot zdaj. Pomagali smo si z vprašanji, zapiski in podobnim. Vedeli smo, da se pripravljamo tudi na življenje po karieri." Po opravljenem študiju je sledila uspešna odvetniška kariera, zdaj pa je v zasluženem pokoju.

Zdaj uživa v zasluženem pokoju. © Jure Tomc

Še vedno zelo zaposlen
Trenutno je Cerar še vedno zelo povezan s športom. Je predsednik Slovenske olimpijske akademije , sodeluje pri delu izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije in odbora Evropskega združenja za fair play ter je ambasador za šport, strpnost in fair play , še vedno pa z veseljem spremlja tudi gimnastiko: "Vse je zelo napredovalo, še zlasti pripomočki za trening in metode dela. Pristop k vajam je zdaj drugačen, telovadca pa spremlja prava ekipa. Nekoč si se zanašal le na svojega trenerja in svoje občutke. Razvoj je bil zelo velik. Že sama tla pri parterju ti zdaj omogočajo višje in atraktivnejše skoke. Še nekaj se je spremenilo: vrhunski šport je postal zelo krut. Nikoli nisem zasledoval rezultatov za vsako ceno, da bi nekaj dosegel prek trupel drugih. Zdaj marsikdo počne tudi to." Sam se je največ naučil iz svojih napak, še zlasti pa se spominja napake z olimpijskih iger v Rimu leta 1960, kjer so mnogi od njega pričakovali kolajno. "Napaka se ti vtisne v spomin. Če gre vse po načrtih, nisi tako pozoren. Tudi ko se zdaj srečujem s prijatelji, se vsi spominjamo le tega, ko je kdo padel z orodja, in podobnih reči," je pogovor sklenil Cerar.