Po padcu so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa niso ugotovili zlomov, kar je v tem trenutku najpomembnejše. Kot sam pravi, so ga rešili geni, saj v družini nimajo le močnih mišic, ampak očitno tudi močne kosti.
"To je pravi čudež. Mislim, da bi pri običajnem človeku pri takem padcu zagotovo kaj počilo, pri meni ni. Na grbinah sem padel dobesedno na led, po vseh teorijah bi mi morala počiti medenica in kolk, a mi nista. Moja telesna zgradba in pripravljenost mi pomagata že vse življenje. Pomaga mi, ker sem dobro telesno pripravljen, pomaga mi, da sem od otroštva tolikokrat padel, da sem se naučil pasti brez večjih posledic, najvažnejši pa so zagotovo geni, ki me ne puščajo na cedilu," je, potem ko je po dnevu v bolnišnici in noči v hotelu, v kateri ni dosti spal, na letališču čakal na letalo in pot domov, dejal Flisar.
Čeprav zlomov nima, pa bo vendarle moral nekaj časa mirovati, ali je že končal sezono, pa trenutno ne ve, to bo znano šele po dodatnih preiskavah v domovini.
"Bolečine niso ravno majhne, v medenici imam močne krvavitve, imam tudi veliko modric. Ni prijetno, a lahko bi bilo precej huje. Telo bo moralo zdaj tujke izločiti, koliko časa bo to trajalo, mi še ne znajo povedati. Lahko 14 dni, lahko tri tedne, lahko en mesec ali še več. To gre enkrat hitreje, drugič počasneje. Več bo znanega po natančnih pregledih doma, ko bom opravil magnetno resonanco. Zdravniki morajo ugotoviti, če še krvavi in ali je kaj narobe z mehkimi tkivi in vezmi," Flisar še ne more natančno opisati zdravstvenega stanja.
Kot sam pravi, zagotovo ne bo nastopil na naslednji tekmi v Megevu, tekma v Feldbergu bo zaradi pomanjkanja snega odpadla, želi pa se vrniti konec februarja v ruskem Sunny Valleyju. Zaveda se, da če bo tja lahko odpotoval, bo to najbrž brez treninga, vendar v tem posebne težave ne vidi.
"Smučati znam, progo v Rusiji tudi dobro poznam. Zagotovo ne bom odpotoval tja, samo zato, da nastopil, tudi tam bom lovil dober rezultat. Seveda pa tudi upam, da bom nekaj treninga vendarle opravil," je svoja upanja predstavil nekdanji svetovni prvak, ki pa zaenkrat ni pomislil, da bi ta padec v povezavi z nekoliko slabšimi dosežki v sezoni pomenil tudi zaključek športne poti. Padca ne vidi kot opozorila, da bi moral končati, saj ni še toliko star, da bi ga leta ovirala. Konec koncev so vsi tekmovalci, ki tvorijo svetovni vrh, približno njegovih let.
"O slovesu je zdaj prezgodaj govoriti, poškodba zagotovo ne bo razlog za slovo, bolj pomembno bo spoznanje, kaj hočem delati po karieri. Če se bom poslovil, bodo razlog druge prioritete, predvsem tu mislim na družino. Ta name sicer še ne izvaja pritiska, mislim pa, da sem sam zdaj, ko sem oče, dovolj razsoden in odgovoren, da bom vedel, kdaj končati. Vsekakor pa bom o vsem tem premislil po sezoni," o slovesu še ne razmišlja trikratni olimpijec.
In o čem je razmišljal pri sobotnem padcu? "Zgodilo se je tako hitro, da niti nisem dosti razmišljal. Ko mi je tekmec zapeljal čez smuči, me je takoj odneslo, nisem mogel ničesar popraviti. Zavaroval sem glavo, to pa je bilo to. Padce pa sicer ocenjujem v treh stopnjah. Prva je, ko že med padcem veš, da ne more biti nič hudega in pri padcu uživaš, druga je, ko si misliš, da je hudo, a posledic ni, tretja stopnja pa je, ko že takoj veš, da te bodo odpeljali z nosili. V tej stopnji imaš pri padcu občutek, da te 'resetira'. Tak padec je bil moj zdajšnji. Takoj sem začutil, da mi v kolk prihaja vročina, to pa ni pomenilo ničesar dobrega."
