llka Štuhec , Chiara Costazza , María José Rienda Contreras ... Tudi v letošnji sezoni poškodbe že redčijo konkurenco. V lanski se je številka smučarjev na bolniški ustavila šele nad 40. In kdo je kriv za to? Večina sogovornikov meni, da je velik del krivde na opremljevalcih. Seveda pa nihče ne more mimo sodobnega športnega gladiatorstva. Ljudem je treba dati kruha in iger, je prepričan starosta slovenskega smučanja Tone Vogrinec .

Smrtni davek

12 smrtnih žrtev je od leta 1959 zahtevalo alpsko smučanje. Zadnja je bila leta 2001 Francozinja Regine Cavagnoud.

Krive so carving smuči
"Mislim, da vse izvira iz opreme. Carving zavoj postaja vedno krajši in nevarnejši, zato so pritiski vedno večji," je pojasnila Ilka Štuhec . Mariborčanka, ki je največji up slovenskega smučanja, bo letošnjo sezono izpustila zaradi poškodbe kolena. Z njo se strinja tudi Vogrinec: "Smučanje je iz leta v leto nevarnejše. Hitrosti so vse večje, oprema je vse bolj ekstremna in ne dopušča napak. Zdaj je skoraj vsak drugi padec poškodba. V športu je vse več ekstremov in tega nihče več ne more preprečiti." Tudi reprezentančni zdravnik Anže Kristan je potrdil, da je nova oprema za smučarje veliko nevarnejša: "Poškodb križnih vezi je vse več. Razlog sta nova smučarska tehnika in oprema, ki najbolj obremenjujeta prav križne vezi." Malo drugače razmišlja Jure Koši r, ki je eden od zastopnikov Rossignola : "Razlogov za številne poškodbe je več. Tehnika in material vse bolj napredujeta, smučarji so vse bolj telesno pripravljeni in pripravljeni tvegati, poleg tega pa se večina prog pripravlja z injicirano vodo. Vodo se torej pod pritiskom vbrizga v sneg, zato je vsaka tekma svetovnega pokala ledena in nevarna."

Zadnji, ki je kariero končal na belih strminah, je bil Avstrijec Matthias Lanzinger. © Sportnet

Kolikšen del krivde pa nosi Mednarodna smučarska zveza (FIS)? "Vedno je tako, da je vodja tekmovanja zainteresiran, da se tekma izvede. Tu so v prvi vrsti finančni razlogi. Vendar pa mislim, da je treba krivce iskati predvsem v opremljevalcih. Oprema je zdaj zahtevnejša. Ne glede na to, da je telesna pripravljenost tekmovalcev in znanje na višji ravni, kot je bilo, je poškodb več," je prepričan Matjaž Kranjc , ki je že skoraj 15 let delegat FIS na tekmah svetovnega pokala. Vogrinec pa dodaja: “ Vsako odpovedano tekmovanje prinese nekaj sto tisoč evrov izgube. Pritiski organizatorjev na FIS so torej enormni. Ampak ti so večkrat neuspešni, še posebno v zadnjih letih, ko je toliko poškodb in nesreč."

Hujara opozarja, da se lahko Lanzinger ponovi. © EPA

Mini intervju: Günther Hujara, direktor svetovnega pokala za moške
Kaj je storila FIS, da bi zmanjšala število nesreč in poškodb?
Zavedati se je treba, da teh nikoli ne bomo mogli preprečiti. Smo pa pred sezono omejili dolžino smuči z namenom omejiti hitrost in smučarjem dovolili, da imajo več zaščitne opreme. Del odgovornosti morajo prevzeti tudi trenerji, ki postavljajo proge, proizvajalci in smučarji.

	V športu je vse več ekstremov in tega nihče več ne more preprečiti. Tone Vogrinec

Kdo je kriv za toliko poškodb?
Nikogar ne moremo okriviti. Pri poškodbah in nesrečah gre najvčkrat za splet nesrečnih okoliščin. Tudi pri Matthiasu Lanzingerju je bilo žal tako.

Torej se lahko nesreča Lanzingerja ponovi že na naslednji tekmi?
To se lahko zgodi vsako sekundo. To je pač realnost alpskega smučanja. Ampak saj smučarji vedo, da tekmujejo v športu, kjer o zmagovalcih odloča hitrost. Prav zato bo tveganje vedno prisotno in posledično tudi padci.

Lanzinger zdaj toži FIS. Se počutite odgovornega za nesrečo?
Vsak ima pravico tožiti, če je prepričan, da se mu je zgodila krivica. Je pa to vsekakor za nas zelo težka situacija. Kljub vsemu mislim, da FIS za to nesrečo ni kriv.