Preberite še

Aamodt ima rad Slovence Bojanu Križaju so se ob prisegli tresle hlače Jure Franko spet v Sarajevu Ekskluzivno: Franz Klammer prvič po 1984 v Sarajevu

Leta 1966 rojeni smučar je eden izmed simbolov Italije . Možakar, ki se je z belih strmin prebil na naslovnice vseh največjih športnih časnikov. Človek, ki se je znal priljubiti novinarjem in navijačem. Zabavljač, ki je dokazal, da lahko tudi s smučanjem postaneš milijonar. Z Albertom Tombo smo se pogovarjali dan pred smučarsko tekmo legend, s katero so v Sarajevu počastili 25. obletnico zimskih olimpijskih iger. Na poti v dvorano Zetra , kjer je sodeloval na ekshibicijski nogometni tekmi, nam je slavljenec zaupal marsikaj zanimivega.

Alberto, vse najboljše! Kako ste preživeli svoj 42. rojstni dan?
Pripravil sem zabavo, zaradi katere sem zamudil letalo za Sarajevo. Samo včeraj (v petek; op. p.) sem prejel 380 SMS-ov. Nekoliko sem utrujen, saj je bila noč dolga. Nisem namreč več tako mlad kot nekoč (smeh).

Prijateljstvo, ki ne bo umrlo.

Pred kratkim ste v enem od intervjujev dejali, da Tombe ne poznamo več, da ste zdaj samo Alberto. Kakšen je potemtakem Alberto?
Najprej je bil Tomba, ki se ga spominjajo vsi. Ta je zdaj preteklost. Alberta ne poznajo vsi, je dober človek in iskren prijatelj. Rad se predstavljam kot Alberto.

A ljudje vas še vedno obožujejo, mediji vam sledijo na vsakem koraku, še vedno ste razlog za evforijo.
Ja, vsi pogrešajo Alberta Tombo. To vidim, ko se sprehajam ali prebiram revije in časopise. Poglejte (v roki drži avtobiografijo z naslovom "Alberto Tomba – prima e seconda manche", kar pomeni "Alberto Tomba – prvi in drugi tek", ki jo je pripravil s pomočjo novinarja Sky Sporta Lucilla Granate; op. p.), tole je knjiga, v kateri sem opisal svoje življenje. Eno sem podaril tudi Juretu Koširju.

Jure je bržkone eden prvih, ki si jo zasluži. Sta še vedno tako dobra prijatelja?
Obožujem ga in res je neverjeten človek, sproščen, pa še dobro izgleda. Tako kot jaz. In ima krasno ženo. (Smeh.)

Zmaga brez napora

Alberto Tomba je na nogometni tekmi legend, novinarjev in poslovnežev v dvorani Zetra sodeloval kot fizioterapevt moštva, ki ga je s trenerskega mesta vodil Ćiro Blažević, športni direktor je bil Franz Klammer, vodja navijačic pa Paoletta Magoni. Srečanje je dobila ekipa legend, v kateri je bil tudi najboljši igralec obračuna Kjetil Andre Aamodt. Norvežan je v nedeljo dobil tudi smučarsko tekmo legend na Bjelašnici.

Vam lahko zdaj postavim nekaj vprašanj o vašem privatnem življenju?
(Premor.) Lahko, ampak ni lahko.

Ste se že poročili?
Ne še.

Pa imate kako punco?
Če mi predstavite kako lepo, zakaj ne. (Smeh.) Če sem iskren, pravzaprav nočem imeti punce ali žene, nisem tak tip. Nočem sicer biti sam, rad pa bi bil samostojen.

Kako izgleda vaša idealna ženska?
Pomembno je, kakšna je v sebi. Tudi če vidiš najlepšo, najboljšo žensko, pomembna je notranjost. Seveda pogledam tudi telo. Imeti mora športno postavo. Ne sme biti tako močna, kot sem jaz, a ne prenesem, da ko se ohladi, kriči, da jo zebe (Tomba se začne pačiti in oponašati žensko kričanje; op. p.), da tarna, da je utrujena od dela ali da ne pije vina.

Ste v Sloveniji že srečali kako tako žensko?
Seveda, ni jih bilo malo. Pri vas je 70 ali 80 odstotkov žensk lepih, v Italiji je ta delež le kakih 30, 40.

Na Slovenijo vas vežejo lepi spomini tudi po tekmovalni plati. Pet od 50 zmag v svetovnem pokalu ste dosegli prav v Kranjski gori? S čim vas je Slovenija najbolj očarala?
S palačinkami. (Smeh.) Pa tudi vino imate izvrstno. Spomnim se, da sem v času kariere za vsako zmago dobil steklenico vina. Res je bilo dobro.

(Tedaj pogovor prekine telefonski klic mame, ki traja le kako minuto.)

Tole je prizor iz filma Alex l'ariete. Filmski kritiki so njegov nastop ocenili kot debakel. © www.albertotomba.com

Italijani ste znani po tem, da ste še posebej navezani na mame. Ali še danes upoštevate nasvete svoje mame?
Ko sem bil mlad, sem jih, zdaj ne več. Se pa z mamo slišim vsaj trikrat na dan, a je ne poslušam. Delam tisto, kar jaz želim.

Se boste še kdaj preizkusili na filmskih platnih? Leta 2000 ste debitirali s filmom Alex l'ariete (Strelec Alex), kjer ste se preizkusil v vlogi kriminalista Alexa Corsa (filmski kritiki so njegov debi povsem raztrgali; op. p.).
Ne več. Takrat sem bil še divji. Zdaj raje počnem druge stvari, ki niso tako izpostavljene. Ne želim se preveč pojavljati v medijih, na televiziji.

Ste s smučanjem zaslužili toliko, da lahko brezskrbno živite do konca življenja?
Lahko rečem, da mi je uspelo. Ampak precej lažje je to storiti v tenisu ali nogometu. Smučanje pač ni tako popularen šport. Toda jaz sem naredil res veliko stvar.