V
Planici, slovenski skakalni meki, je bilo od leta 1934 do leta 2005 postavljenih
67 svetovnih rekordov. Mnogi menijo, da je napočil čas za 68.
"Delamo na tem. Imamo dovolj snega, da profil skakalnice pripravimo tako, da bo omogočal dolge
in varne skoke. Sicer rekordov ne moremo obljubiti, saj tekem ne delamo zaradi njih, vendar bi
lahko prave okoliščine pripeljale tudi do najdaljših poletov v zgodovini," je pojasnil
generalni sekretar planiških tekem
Primož Finžgar. Ta med najresnejše kandidate za rekordne polete uvršča avstrijske
skakalce, visoko pa naj bi se uvrstil tudi slovenski rekorder
Robert Kranjec. Tekme v dolini pod Poncami bodo na sporedu od 19. do 22. marca.
"Na prireditev se pripravljamo normalno in tako, kot že znamo. Zaradi trenutne infrastrukture
je vsako leto več stroškov, ob zdajšnji recesiji pa je težko zbirati finančna sredsta," je še
povedal Finžgar.
|
|
|
|
Stopnjevanje rekordov v Planici © m4! |
|
Tudi v slovenskem skakalnem taboru so prepričani, da bodo poleti v Planici tokrat izjemno dolgi. "Ob ugodnih razmerah so svetovni rekordi mogoči. Veliko bo odvisno od profila in razmer. Predvsem se morata poklopiti ugoden veter in odličen skok. Še verjetnejši je nov slovenski rekord, tu imamo še nekaj rezerve," meni trener slovenske reprezentance Matjaž Zupan .
Norvežani pred tekmeci
Na planiških letalnicah so najdlje leteli Norvežani. Svetovni rekord z 239 metri drži Björn Einar Romören , prvega pa je leta 1934 postavil njegov rojak Birger Ruud (92 metrov). Med njima je še pet norveških skakalcev podiralo rekorde, skupno pa so jih zbrali kar 13. Drugi najuspešnejši so Nemci z osmimi rekordi, sledijo pa jim Finci (7), Avstrijci (6), Poljaki (3) ter Švicarji in Čehi (2). Stometrsko znamko je leta 1936 prvi premagal Sepp Bradl , 200 metrov pa je 58 let pozneje prvi preskočil Finec Toni Nieminen .
