Prihajajoči konec tedna v Planici bo kariero smučarskega skakalca končal Poljak Kamil Stoch, dvakratni osvajalec velikega globusa in eden najprepoznavnejših obrazov tega športa.
Letošnja sezona, za katero se je že vnaprej vedelo, da bo njegova zadnja, je bila za 38-letnika eno veliko razočaranje. Čeprav je bil fizično vrhunsko pripravljen, je stežka osvajal točke svetovnega pokala, dobri skoki pa so bili zanj prej izjema kot pravilo.
Trikratni olimpijski prvak je v zadnji sezoni zabeležil samo 185 točk, za zdaj pa nič ne kaže, da bo v Planici temu še karkoli dodal.
Sezona se je začelo relativno dobro z uvrstitvami med petnajsterico v Lillehammerju in Falunu, nato pa je šla rezultatska krivulja navzdol. Slabo se je znašel tudi na olimpijskih igrah, kjer je bil 38. na manjši in 21. na večji napravi, na tekmi parov pa sta prednost pred njim dobila Pawel Wasek and Kacper Tomasiak, ki sta Poljski prinesla srebno medaljo.
Vse to je imelo katastrofalne posledice na njegovo duševno stanje, zato pred preizkušnjami v dolini pod Poncami niti ne skriva, da mu misli že dlje časa uhajajo k mirnejšemu življenju po karieri profesionalnega športnika.
"Niti pod razno nisem pričakoval ali si predstavljal, da bo moja zadnja sezona takšna, kot je bila. Morala bi biti čudovita, enostavna in polna užitkov, a je bila bolj podobna križevemu potu. Vem, da so to močne besede, toda v tem trenutku sem kot športnik izredno nezadovoljen," je povedal v intervjuju za Eurosport.
Pomanjkanje rezultatov ni, kot pravi, posledica slabše fizične pripravljenosti, temveč gre prej za kombinacijo previsokih pričakovanj in psiholoških blokad.
"Prepričan sem, da razlog ni samo eden, a morda je razlaga povsem preprosta. Morda sem dosegel mejo svojih zmogljivosti? Ne gre za fizično pripravljenost, ker v tem pogledu sem v najboljši formi svojega življenja. Na fizičnih testih sem iz tedna v teden rušil osebne rekorde, psihično pa sem trčil ob zid. Morda je ogenj v meni ugasnil? Tudi želja verjetno ni bila tako močna kot prej."
Stran od kamer in zvedavih oči mu je na treningih uspel še kakšen vrhunski skok, vendar teh občutkov nikakor ni uspel prenesti v naslednjega. "To so bili osamljeni trenutki, ki pa niso nikoli trajali. Bolj kot ne sem bil v izteku skakalnice povsem potrt. Trenerju sem večkrat dejal, da je konec in da mi ni več mar za posnemanje gibov, analizo, rezultate. A dve uri kasneje, ko sem se stuširal in nekaj pojedel, se je cikel ponovil. In smo šli naprej. Morda bo naslednji skok tisti pravi. Morda jutri, pojutrišnjem..."
"Sit sem smučarskih skokov in vsega, kar je povezano z njimi. Izčrpan sem, preobremenjen in jezen, ker se kljub vloženemu trudu nič ni izteklo tako, kot bi si želel. Morda pa bom nekoč vseeno pogrešal to zadnjo sezono. Čeprav športa nisem doživljal skozi prizmo dobrih rezultatov, sem ga zato v najbolj pristni obliki – trdo delo, predanost in 100-odstotna zavezanost brez kakršnihkoli zagotovil. Ker nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo –zmaga ali pa neuspeh že v kvalifikacijah," je zaključil Stoch.
