7000 možnih tarč terorističnih napadov?

Ministrstvo je seznam možnih točk terorističnih napadov objavilo po tem, ko je pregledalo informacije 32000 objektov. Pri sestavljanju seznama so upoštevali kriterije kot so bližina popularnim središčem, hlapljivost kemikalij, ki jih uporabljajo ter način njihovega skladiščenja. Na koncu so izbrali 7000 objektov katerih imena ne bodo javno objavljena, obvestili pa jih bodo naslednji teden po pošti. Med izbranci naj bi bile tudi kemijske tovarne, bolnišnice, univerze, skladišča kemikalij in naravnega plina ter kmetijski obrati.

Seznam, katerega glavni namen je zmanjšati posledice možnega napada, je ameriška vlada izdala zato, ker so strokovnjaki že dolgo opozarjali, da teroristi lahko napadejo tehnološke in industrijske objekte zraven mest, kjer se nahajajo večje količine kemikalij, saj bi jih tako spremenili v močne bombe. Poleg tega želijo preprečiti tudi druge nevarne situacije kot so izlitje kemikalij, požige in nevarne okužbe. Bojijo pa se tudi kraje nevarnih snovi, ki bi jih teroristi kasneje lahko uporabili pri napadu.

Sestavljanje seznama
Robert Stephan, pomočnik sekretarja za zaščito infrastrukture, je dejal, da so najprej izbrali 320 "interesnih kemikalij“, ter določili količine, pri katerih lahko postanejo v primeru napada nevarne za širšo javnost. Nato so preučili položaj objektov in napovedali kakšne bi bile posledice v primeru njihove eksplozije. Izbranci pa bodo sedaj imeli 90 dni časa, da bodo opravili svoje ocene varnosti. V nadaljnih mesecih bo nato ministrstvo objekte razdelilo v štiri kategorije na podlagi tega, kakšno nevarnost predstavljajo ter sprejelo nadaljne ukrepe, ki naj bi zagotovili čim manjše negativne posledice v primeru terorističnega napada. Med njimi bodo predlagane tudi dodatne ograde, pregledi zgodovine uslužbencev in strožje omejitve pri vstopu v objekte.

Kritike
Nekateri strokovnjaki pa opozarjajo, da je na seznamu nevarnih kemikalij veliko preveč snovi. Poleg tega menijo, da se je ameriška vlada pri sestavi seznama preveč zanašala na informacije, ki so jih dobili od kemijske industrije. Za bolj objektivno oceno situacije bi namreč morali podatke zbrati sami. Največ kritik pa leti na dejstvo, da na seznam niso vključeni objekti jedrske industrije, ki jo nadzoruje Jedrska nadzorna komisija in vodna zajetja, ki pri svojem delovanju tudi uporabljajo nevarne pline.