Poljub v prazno: iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je želel ob začetku slavnostne potrditve svoje zmage na junijskih predsedniških volitvah poljubiti roko duhovnega poglavarja države, ajatole Alija Hameneja. A kot kaže spodnji video, je ta svojo roko odmaknil od sklonjenega Ahmadinedžada, dopustil pa mu je poljub na ramo.
Prehlad ali napeti odnosi?
Poljub roke velja v Iranu za najvišjo stopnjo izraza spoštovanja do avtoritete. Ko je
Ahmadinedžad zmagal na predsedniških volitvah pred štirimi leti, mu je Ali Hamenej dovolil poljub
svoje leve roke, fotografijo s tem prizorom pa so objavili številni časopisi. Iranska agencija Irna
poroča, da je tokrat poljub izostal zaradi Ahmadinedžadovega prehlada. Toda kot opozarjajo
analitiki, je proceduralni spodrsljaj odraz že dlje časa napetega odnosa med Hamenejem in
Ahmadinedžadom.
Ali Hamenej je med slovesnostjo tudi uradno potrdil zmago Ahmadinedžada na volitvah, tako da tega od nastopa drugega predsedniškega mandata loči le še prisega pred parlamentom v sredo. Uradna potrditev zmage je razburila iransko opozicijo, ki njegove zmage ne priznava, zaradi česar je v Teheranu nameravala organizirati proteste.
Policija razgnala protestnike
Po navedbah očividcev je več sto privržencev opozicije poskušalo protestirati na trgu Vali
Asr, a jim je to preprečila policija.
"Bilo je ogromno policistov, vendar do izgredov ni prišlo," je povedal očividec.
"Ljudje niso bili agresivni in so odšli, ko so jim policisti rekli, naj odidejo," je
dodal. Iranska tiskovna agencija Fars pa je poročala, da se je opozicijski voditelj
Mehdi Karubi pridružil približno 100 podpornikom na glavnem križišču v Teheranu, a
jim je policija preprečila demonstriranje.
Naftna država, ki uvaža bencin |
|
Čeprav se Iran ponaša z ogromnimi zalogami nafte, mora zaradi pomanjkanja ustreznih rafinerij kar 40 odstotkov potreb po rafiniranem bencinu zadovoljiti z uvozom. |
Obama bi Iran odrezal od bencina
Ahmadinedžada pa ob nastopu drugega predsedniškega mandata ne bo zaposlovalo samo
notranjepolitično vrenje, ki je izbruhnilo po njegovi, domnevno sporni, zmagi na predsedniških
volitvah 12. junija, ampak tudi na zunanjepolitičnem odru. Kot poroča New York Times,
"ameriška vlada razmišlja o uvedbi bolečih sankcij proti Iranu. Če bo Teheran zavrnil predlog
predsednika Baracka Obame o pogajanjih v zvezi z njegovim jedrskim programom, mu grozijo drastični
gospodarski ukrepi, v okviru katerih bi Iran odrezali od uvoza bencina in drugih naftnih
proizvodov".
Bela hiša se o uvedbi novih sankcij proti Iranu že pogaja s člani ameriškega kongresa in evropskimi zavezniki. Na julijskem vrhu držav G8 v italijanski L'Aquili so zahodne industrijske države in Rusija Iranu postavile rok, naj se najkasneje septembra opredeli do Obamove ponudbe o novem krogu "jedrskih" pogajanj. Kot poroča NYT, bi Obamov predlog za trše sankcije proti Iranu podprlo kar 71 senatorjev v zveznem kongresu. Na mednarodni ravni pa bi se lahko zapletlo v Varnostnem svetu (VS) OZN, ki ima eksluzivno pravico sprejemanja mednarodnih sankcij proti državam. Članici VS sta namreč tudi Rusija in Kitajska, tradicionalni zaveznici perzijske države.
Že sprejete sankcije proti Iranu se nanašajo zgolj na ljudi in podjetja, ki so povezana z jedrskim in raketnim programom.
