Največje protirežimsko zborovanje v zgodovini Sovjetske zveze se je v zgodovino zapisalo kot
"baltska pot", pomenilo pa je začetek konca komunizma v regiji. S 600 kilometrov dolgo človeško
verigo so hkrati izrazili zahtevo po neodvisnosti.
Obletnica pakta
Dogodek je sovpadal z bolečim datumom v zgodovini baltskih držav. 23. avgusta leta 1939 sta
namreč nacistična Nemčija in Sovjetska zveza podpisali dogovor, imenovan pakt Molotov-Ribbentrop,
ki je med drugim predvideval razdelitev Vzhodne Evrope na območja pod nemškim in sovjetskim vplivom
in ki je odprl pot sovjetski priključitvi baltskih držav leta 1940.
Baltiški maraton
Baltske države ob 20. obletnici "baltske poti" pripravljajo številne dogodke, vključno z
razstavami, konferencami in srečanji vladnih predstavnikov.
Med vsemi predvidenimi najbolj izstopa dogodek "Srčni utrip za Baltik", v okviru katerega
bodo tekači istočasno začeli pot iz Vilniusa in Tallinna in se srečali v Rigi, pri čemer bodo
pretekli 671 kilometrov. Idejo za tek je dal latvijski predsednik Valdis Zatlers, za sodelovanje pa
se je prijavilo več tisoč ljudi.
Baltiška veriga za neodvisnost
Dva meseca pred padcem Berlinskega zidu je v sovjetskih republikah Estoniji, Latviji in Litvi okoli dva milijona ljudi 23. avgusta leta 1989 sklenilo roke in od Vilniusa prek Rige do Tallinna.
