Belgiciji želijo ostati enotni

V središču Bruslja se je danes v znak podpore enotnosti Belgije po podatkih bruseljske policije zbralo že približno 20.000 ljudi, množica pa se veča iz ure v uro. " Za enotnost" piše na transparentih v francoščini, flamščini in nemščini, treh jezikih Belgije, ki je zaradi sporov med Flandrijo in Valonijo že dobrih pet mesecev brez vlade, zaradi česar se pojavljajo vse glasnejša ugibanja o razpadu države.

Med udeleženci je največ francoskogovorečih Belgijcev, opaziti pa je tudi predstavnike flamske skupnosti. Botra manifestacij je prebivalka Liega Marie-Claire Houard, ki je s peticijo v podporo belgijski enotnosti v treh mesecih zbrala 140.000 podpisov.

Že pet mesecev brez vlade
Belgija je po volitvah 10. junija brez vlade rekordnih dobrih pet mesecev, pri čemer za zdaj ni videti izhoda iz politične krize. Jabolko spora pri oblikovanju vlade je vprašanje, kolikšno stopnjo avtonomije v gospodarstvu pa tudi na področju jezikovne politike naj ima večja in razvitejša Flandrija.

Eden od zadnjih razlogov za propad koalicijskih pogajanj je bil flamski predlog za jezikovno ureditev volilnega okrožja Bruxelles-Hal-Vilvorde (BHV), ki vključuje Bruselj in njegova predmestja. Predlog predvideva omejitev volilnih pravic francoskogovorečih prebivalcev v flamskih predmestjih Bruslja.

Tudi pet mesecev po volitvah se šestmilijonska Flandrija in Valonija s 4,5 milijona prebivalcev še nista dogovorili o sestavi nove vlade. Tekoče posle sedaj opravlja stara vlada Guyja Verhofstadta, ki je bil veliki poraženec volitev, saj vodji flamskih krščanskih demokratov Yvesu Letermu, zmagovalcu parlamentarnih volitev, ni uspelo oblikovati koalicije.

Razdeljenost Belgije
Belgija je z 10,5 milijona prebivalcev med manjšimi državami v Evropi. Razdeljena je na tri avtonomne regije: Flandrijo, Valonijo in bruseljsko regijo, ki je pravzaprav enklava v Flandriji. Razdeljena je tudi na tri jezikovne skupnosti: flamsko oziroma nizozemsko na severu ter francosko in nemško govorečo skupnost na jugu. Belgijski premier je običajno zmagovalec volitev v Flandriji, saj tam živi približno 60 odstotkov prebivalcev.

Politična trenja med Flandrijo in Valonijo pa sprožajo vse glasnejša ugibanja o razcepitvi države. Glavna razloga za večna trenja med flamskim severom in francoskim jugom sta denar in jezik, edina prava vez med regijama pa naj bi bil Bruselj, sedež vseh temeljnih institucij EU.