Svet
8262 ogledov

Bodo šle obrestne mere navzgor?

Denar Profimedia
Evropska centralna banka ocenjuje, da inflacija ne bo postala trdovratna in dolgotrajna.

Inflacija v evrskem območju bo po besedah glavnega ekonomista Evropske centralne banke (ECB) Philipa R. Lana v prvem polletju še visoka, nato pa bo začela občutno upadati, še posebej hitro proti koncu leta. Scenarija dlje časa trajajoče inflacije, ki bi bistveno presegala dva odstotka, tako v ECB še vedno ne vidijo kot zelo verjetnega.

"Če bi podatki pokazali, da je inflacija previsoka glede na naš srednjeročni cilj, pa bi seveda ukrepali," je Lane po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal v pogovoru za litovski poslovni časnik Verslo žinios.

Scenarij, v katerem bi inflacija dolgo vztrajala na ravneh, ki bistveno presegajo srednjeročni cilj ECB - ta je po novem pri dveh odstotkih in je simetričen, kar pomeni, da svet ECB dopušča, ko nekaj časa inflacija presega ali ne dosega te ravni, bi po Lanovih besedah zahteval "izrazito zaostrovanje denarne politike".

Zvišanje obrestnih mer ni prvi ukrep

Pri tem je nekdanji guverner irske centralne banke nakazal postopnost. Najprej bi se svet ECB odločil za prenehanje neto nakupov v okviru programov odkupovanja državnih obveznic, šele nato pa bi posegel po zvišanju trenutno rekordno nizkih obrestnih mer. Že nekaj časa je sicer iz izjav predstavnikov ECB ter tudi pričakovanj trgov razbrati, da letos dviga obrestnih mer - ključna obrestna mera za evrsko območje je na primer že približno šest let pri nič odstotkih - ni pričakovati.

Svet ECB naj bi sicer v začetku tega leta nadaljeval z zmanjševanjem dinamike odkupov v okviru 1850 milijard evrov vrednega pandemičnega programa odkupovanja obveznic. S koncem marca naj bi bilo nato neto nakupov v okviru programa konec, bodo pa evrske centralne banke nakupe še naprej izvajale prek reinvestiranja glavnice zapadlih obveznic. Obenem pa naj bi za krajši čas povečale nakupe v okviru rednih programov odkupovanja obveznic, ki trajajo že od začetka 2015.

V drugi polovici leta umirjanje inflacije

Čeprav so v ECB po prvotnih napovedih o le začasni in kratkotrajni inflaciji obdobje te začasnosti v zadnjih mesecih že precej podaljšali, scenarija, po katerem bi inflacija prek sekundarnih učinkov postala trdovratna in dolgotrajna, v osrednji denarni ustanovi območja z evrom po Lanovih besedah še vedno ne vidijo kot verjetnega.

V letu 2022 tako pričakujejo vztrajanje povišane inflacije v prvi polovici leta ter nato njeno občutno umirjanje. Še posebej hitro naj bi cenovni pritisk po Lanovih besedah popuščal proti koncu leta.

Decembra je bila sicer inflacija v evrskem območju petodstotna, kar je rekord od uvedbe evra oziroma odkar evropski statistični urad Eurostat od leta 1997 zbira te podatke. Povprečna letna inflacija je medtem lani dosegla 2,6 odstotka, letos pa naj bi se po napovedih ECB zvišala na 3,2 odstotka. Prihodnje leto naj bi se umirila na 1,8 odstotka.

dezurni@styria-media.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.