Brown je izpostavil tudi dejstvo, da je nekdanji iraški diktator Sadam Husein kršil mednarodno pravo, kar naj bi opravičevalo britansko podporo vojni: "Verjamem, da smo se odločili prav, saj smo imeli za to tehtne razloge. Mednarodna skupnost je namreč dlje časa pozivala Sadama Huseina, naj spoštuje mednarodno pravo in izpolnjuje obveze, ki jih ima do mednarodne skupnosti."
Poudaril je, da mednarodna skupnost ne more delovati, če njenemu delovanju stalno nasprotujejo "agresorske države, kakršna je bil Sadamov Irak". Po njegovem se je Velika Britanija ves čas trudila iraško vprašanje rešiti po diplomatski poti, a neuspešno. Ko so se napadi na Irak začeli, je bil Brown finančni minister. Preiskava zajema obdobje od sredine leta 2001 do konca julija lani.
Sklicevanje na obveščevalne službe
Med opisovanjem obdobja, ko je postal premier, se je Brown skliceval predvsem na navedbe obveščevalnih služb o tem, da naj bi Irak skrival orožje za množično uničevanje. Pred časom so namreč v javnost prišli podatki, da so bile te ocene obveščevalcev napačne.
"Dobival sem popolna poročila obveščevalcev in domneval sem, da jim gre zaupati," je dejal Brown in obenem priznal, da so bile ocene obveščevalcev o iraškem arzenalu orožja za množično uničenje napačne.
Ni ponovil Blairove napake
Konec januarja je komisija zaslišala tudi Brownovega predhodnika Tonyja Blaira, ki je branil svojo odločitev za sodelovanje v invaziji na Irak. Izrazil je tudi prepričanje, da po terorističnih napadih 11. septembra 2001 ni bilo več mogoče ignorirati grožnje orožja za množično uničevanje.
Ob zavzeti obrambi lastnih odločitev je pozabil na žrtve, ki jih je vojna zahtevala med britanskimi vojaki in iraškimi civilisti. Te napake Brown danes ni ponovil in svojcem preminulih vojakov izrazil sožalje.
🍓 Vroča dekleta čakajo na vas na 👉 𝗦𝗲𝘅𝘁𝗼.𝗹𝗶𝗳𝗲