Svet
13 ogledov

Černobil še vedno grožnja Evropi

1/7
Žurnal24 main
Ukrajinci obeležujejo spomin na jedrsko nesrečo, ki je na širšem območju Černobila leta 1986 spremenila življenje generacijam. Natančno število žrtev do danes ni znano.

Ukrajinci se danes spominjajo jedrske katastrofe, ko je pred 24 leti prišlo do najhujše jedrske nesreče na svetu doslej. Takrat je eksplodiral četrti blok jedrske centrale; ker ni bilo ustrezne zaščite reaktorske zgradbe, so se radioaktivni delci razširili preko zahodne Sovjetske zveze, domala vse vzhodne Evrope, Skandinavije, Velike Britanije, celo vzhoda ZDA.

Velika območja Ukrajine, Belorusije in Rusije so bila kontaminirana, kar je povzročilo evakuacijo in preselitev približno 300 tisoč ljudi.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

 


Še vedno grožnja Evropi
Reaktor je grožnja "ne le Ukrajini, ampak tudi Evropi, Rusiji in Belorusiji", je na današnji spominski slovesnosti poudaril Viktor Janukovič. Napovedal je boljše storitve za žrtve nesreče in tiste, ki še vedno čutijo posledice bolezni, povezanih z nesrečo. Po njegovih besedah to zahtevata "zavest in čast".

Ukrajinski premier Mikola Azarov pa je žrtvam obljubil boljšo zdravstveno oskrbo, višje pokojnine in namestitev. Številni, ki so zboleli tudi med čiščenjem in odstranjevanjem škode po eksploziji, se namreč pritožujejo zaradi nezadostnih odškodnin in zdravstvenih storitev.

 

Jedrsko centralo v Černobilu so trajno zaprli 15. decembra leta 2000.

Uradni podatek žrtev ni znan
Zaradi prikrivanja podatkov takratnih sovjetskih oblasti je težko natančno oceniti število žrtev, ki jih je nesreča zahtevala. Seznami so le delni, saj so sovjetske oblasti prepovedale zdravnikom na mrliške liste kot vzrok smrti navajati sevanje.

 | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

 

 

Poročilo Združenih narodov iz leta 2005 navaja 56 neposrednih smrti; 47 delavcev ob nesreči in devet otrok z rakom ščitnice, pri tem pa ocenjujejo, da naj bi zaradi dolgotrajnih bolezni, povezanih z nesrečo, umrlo najmanj devet tisoč ljudi. Ti podatki se sicer močno razlikujejo od podatkov Mednarodnega združenja zdravnikov za preprečitev jedrske vojne (ti so leta 1986 dobili Nobelovo nagrado za mir), ki so našteli več deset tisoč smrti, povezanih z nesrečo.

Človeška napaka
Dan pred nesrečo so slabo plačani delavci izvajali poskuse na tisočmegavatnem 4. reaktorju v černobilski jedrski elektrarni, ki je veljala za eno od večjih v Sovjetski zvezi. Izklopili so sisteme za samouravnavanje moči reaktorja, izključeni so bili tudi varnostni mehanizmi, ki bi ob morebitnem spodletelem poskusu samodejno zagotovili izklop in zadostno hlajenje reaktorja.

V noči na 26. april je zaradi človeške napake ob 1.23 eksplodiral četrti reaktor, sevanje pa je bilo nekajkrat večje kot po jedrskem napadu na Hirošimo in Nagasaki ob koncu 2. svetovne vojne.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.