Svet
1059 ogledov

Da se bomo postavili na noge bo šlo kar 1850 milijard. Ja, prav ste prebrali.

koronavirus
1/3
Saša Despot
Evropska komisija predlaga za okrevanje Evrope po pandemiji novega koronavirusa sveženj v vrednosti 1850 milijard evrov, ki vključuje 1100 milijard evrov za prihodnji večletni proračun EU in dodatnih 750 milijard evrov za instrument za okrevanje, je povedala predsednica komisije Ursula von der Leyen ob predstavitvi svežnja v Evropskem parlamentu.

EU je na prelomnici, ki jo bo zaznamovala za vselej, je poudarila von der Leynova. Začelo se je z nevidnim virusom, nastala je kriza brez primere v zgodovini EU, ki postavlja pod vprašaj stvari, ki so se doslej zdele samoumevne, je izpostavila.

Za spopad s to novo pandemično realnostjo komisija predlaga zajeten in kompleksen sveženj za okrevanje, ki ga imenuje sveženj "za naslednjo generacijo Evrope". Von der Leynova vse članice poziva, naj pozabijo na stare predsodke in razhajanja ter zagotovijo nov začetek.

Skupaj z aprilskim fiskalnim svežnjem v pomoč državam, delavcem in podjetjem, vrednim 540 milijard evrov, tako dosedanja prizadevanja unije za okrevanje znašajo skoraj 2400 milijard evrov, je izpostavila predsednica komisije.

V okviru svežnja za okrevanje bo po besedah von der Leynove 500 milijard evrov namenjenih za nepovratna sredstva, 250 milijard evrov pa za posojila.

koronavirus | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Predsednica je pojasnila, da se članice strinjajo z zadolževanjem komisije na trgih, da pa še poteka razprava glede obsega svežnja ter glede razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili oziroma vprašanja, ali naj bodo na voljo samo nepovratna sredstva ali samo posojila.

Gre za zajeten sveženj s kompleksnim ustrojem, ki vključuje tako spremembe sedanjega večletnega proračuna unije kot prilagoditev predloga prihodnjega večletnega proračuna, z nekaterimi novimi instrumenti in z okrepljenimi starimi orodji.

Jedro načrta za okrevanje je začasen dvig praga lastnih virov oziroma povečanje razlike v proračunu med prevzetimi obveznostmi in dejanskimi izplačili (v angleščini izraz headroom). Na tej podlagi si bo lahko komisija izposodila denar na trgih in tako financirala instrument za okrevanje. Bistveno je, da to ne bo dodatno obremenilo javnih financ članic v primežu pandemije.

Sveženj za okrevanje temelji na treh stebrih: podpori članicam pri reformah in naložbah, podpori zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij in krepitvi programov, ki so se v pandemični krizi izkazali za bistvene, kot je rezerva zmogljivosti rescEU v okviru evropskega sistema za civilno zaščito. Bistvo vse te pomoči je, da se z njo uresničujejo tudi temeljne prioritete unije: zelena in digitalna tranzicija ter krepitev odpornosti.

Prvi steber: Pomoč državam pri reformah in naložbah

Sredstva v prvem stebru v pomoč članicam temeljijo na predhodno določenih največjih možnih nacionalnih alokacijah, ki jih lahko članice izkoristijo, če pripravijo ustrezne načrte za porabo tega denarja. V preostalih dveh stebrih nacionalnih alokacij ni.

Prvi steber vključuje novi instrument za okrevanje in odpornost, novi kohezijski instrument ReactEU ter v podporo pri zelenem prehodu okrepljena sklad za razvoj podeželja in sklad za pravičen zeleni prehod.

Koronavirus | Avtor: Epa Epa

Za instrument za okrevanje in odpornost 560 milijard evrov

Osrednjo vlogo igra novi instrument za okrevanje in odpornost s proračunom 560 milijard evrov, ki bodo razdeljeni kot nepovratna sredstva in posojila. Pomembno je, da bodo sredstva namenjena za reforme in naložbe, ki morajo biti v skladu z evropskimi priporočili za proračunsko, reformno in naložbeno ukrepanje.

Sodelovanje v tem instrumentu bo prostovoljno. Članica, ki bo želela pridobiti sredstva, bo morala zasnovati reformni in naložbeni načrt, v katerem bo jasno začrtala, kako namerava porabiti denar. Ta načrt bo treba potrditi na ravni EU.

Za novi kohezijski instrument ReactEU 55 milijard evrov

Prvi steber vključuje tudi novi kohezijski instrument ReactEU kot dodatek k obstoječim kohezijskim sredstvom v tem in prihodnjem večletnem proračunu.

Sklad za pravičen prehod naj bi okrepili z do 40 milijardami evrov, sklad za razvoj podeželja pa s 15 milijardami evrov.

Drugi steber: Pomoč zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij

Drugi steber v podporo zasebnim vlagateljem pri zagotavljanju solventnosti zdravih podjetij vključuje krepitev evropskega naložbenega programa InvestEU na 15,3 milijarde evrov, nov instrument v podporo solventnosti zdravih podjetij s proračunom 31 milijard evrov, ki naj bi spodbudile 300 milijard evrov podpore, in instrument za strateške naložbe, ki naj bi z vložkom 15 milijard evrov spodbudil za 150 milijard evrov naložb.

Instrument v podporo solventnosti sproža pomisleke glede izbire podjetij, ki bodo upravičena do pomoči. Komisija zatrjuje, da ne bo ona odločala o tem, temveč bo zgolj zagotovila jamstvo zasebnim vlagateljem, ki bodo dokapitalizirali podjetja. Izpostavlja, da sta vmes dve ravni - poleg zasebnih vlagateljev še Evropska investicijska banka. Ta pomoč pa bo delovala po vzoru t. i. Junckerjevega naložbenega načrta, posamezne primere bo preučil neodvisni naložbeni odbor.

Nacionalnih ovojnic pri tem ni, so pa predvidene splošne smernice, ki naj bi po navedbah komisije zagotovile, da bo pomoč dejansko namenjena najbolj prizadetim regijam in sektorjem.

Tretji steber: Krepitev evropske civilne zaščite in novi program za zdravje

Tretji steber pa vključuje krepitev programa rescEU v okviru evropskega sistema civilne zaščite, ki ga je unija nedavno nadgradila s strateško zalogo medicinske opreme. Predvidena je okrepitev za dve milijardi evrov, a bistvena novost je predlog, ki komisiji omogoča neposredno nabavo strateške zaloge medicinske opreme.

Predvideva pa tudi vzpostavitev novega samostojnega programa za zdravje z imenom EU4Health, ki naj bi imel na voljo 9,4 milijarde evrov, ter okrepitev programa za raziskave Obzorje na 94,4 milijarde evrov in 16,5 milijarde evrov za zunanje partnerje.

Vračanje pandemičnega dolga do leta 2058

Nepovratna sredstva, ki si jih bo komisija izposodila na trgih, bo treba vrniti. V Bruslju pojasnjujejo, da bodo dolg vračali skozi večletne proračune po letu 2027. Vrnili naj bi ga do leta 2058. Obveznice komisije bodo imele torej do 30-letno ročnost.

V komisiji izpostavljajo, da obstajajo tri možnosti vračanja nepovratnih sredstev: povečanje nacionalnih prispevkov v proračun, krčenje sredstev za evropske politike ali pa novi lastni viri, torej neke vrste evropski davki.

Komisija zato v okviru svežnja za okrevanje predlaga tudi nove lastne vire, na primer na podlagi evropske sheme za trgovanje z izpusti, v povezavi s plastičnimi odpadki, z uvedbo dajatve za podjetja, ki imajo koristi od notranjega trga, ali nov digitalni davek. Pri tem poudarja, da bi lahko z izvedbo predloga lastnih virov vrnili ves dolg.

Za premostitveno rešitev 11,5 milijarde še letos

Ker dvig praga lastnih virov v okviru prihodnjega večletnega proračuna terja ratifikacijo v vseh članicah, ki je v kratkem času neizvedljiva in tako ne omogoča zadolževanja na trgu pred januarjem prihodnje leto, komisija predlaga tudi premostitveno rešitev, ki naj bi čim prej zagotovila tok denarja tja, kjer je najbolj potreben.

Predlaga spremembe sedanjega večletnega proračuna za obdobje 2014-2020, ki naj bi zagotovile 11,5 milijarde evrov. Ta sredstva naj bi se razporedila med novi instrument ReactEU, sklad v podporo solventnosti podjetij, krepitev naložbenega programa InvestEU in v podporo Zahodnemu Balkanu. To naj bi bilo nared do septembra letos.

Komentarjev 1
  • Snežinko 19:23 27.maj 2020.

    Seveda vi žurnalovci ne bi bili žurnalovci, če ne bi zavajali z naslovom. Žal niste niti "n" od novinarjev...