Zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da se utegne proti vračilu vlog britanskim in nizozemskim varčevalcem izreči kar tri četrtine od 250.000 islandskih volilnih upravičencev. Vlada premierke Johanne Sigurdardottir seje sicer vse do zadnjega trudila, da bi volivce prepričala v nasprotno. Zavrnitev predloga o vračilu Islandci utegne imeti za državo, ki je še vedno globoko v finančni krizi, imeti številne negativne posledice.
Zakon, ki je razburil Islandce
Islandski parlament je že avgusta lani sprejel vladni predlog o poplačilu 3,8 milijarde evrov dolgov okoli 340.000 nizozemskim in britanskim varčevalcem propadle banke Icesave. Gre za hčerinsko banko islandske Landsbanki, ki je predlani bankrotirala.
Sprejem predloga je sprožil val nezadovoljstva med Islandci. Kritiki, tudi islandski predsednik Olafur Ragnar Gimsson, so menili, da bo to povzročilo pritiske na državo, ki se je obvezala k nečemu, česar ne bo zmožna izpolniti. Predsednik je zato odločitev prepustil državljanom.
Posledice so lahko hude
Islandski, nizozemski in britanski pogajalci so v preteklih dneh v Londonu mrzlično iskali rešitev, ki bi bila za Islandijo najbolj optimalna. Premierka je večkrat pozvala državljane, naj se referenduma ne udeležijo. Poudarjala je, da bi pogajanja v Londonu lahko prinesla bistveno boljšo rešitev.
Padec tokratnega referenduma bi lahko pomenil, da bosta Velika Britanija in Nizozemska zaradi zavrnitve predloga o poplačilu dolgov lahko nadaljevali z blokado na izplačevanje 2,1 milijarde dolarjev pomoči, ki jih je za pomoč pri izhodu iz gospodarske krize Islandiji namenil Mednarodni denarni sklad (IMF). To bi lahko upočasnilo tudi islandsko približevanje EU in zamajalo trenutno vlado.
