Kijev. “Referenduma se ne bom udeležil, saj je zame nelegitimen tako kot lokalna oblast in vse prej kot svoboden,” je jasen 26-letni Nik Majboroda iz Koktebela na jugozahodu Krimskega polotoka. Podobno razmišlja njegov brat Aleksander: “Čeprav je Krim del Ukrajine, sem bil vedno obkrožen z Rusi in nikoli nismo imeli nobenih težav. Žalosti me ruska politika razdiranja narodov za dosego njihovih interesov.” Po njegovem predvidevanju bo rezultat tesen, kljub temu pa naj bi večina vseeno odločila, da bo Krim po novem del Ruske federacije. “Takšen rezultat bo zelo slab, saj je Krim le prva ukrajinska regija, ki si jo želi Vladimir Putin pridružiti svojemu imperiju,” meni Aleksander in v šali dodaja: “Danes sem še ukrajinski državljan, nihče pa ne ve, kaj se bo zgodilo jutri.” Če bo moral izbirati, bo brez oklevanja izbral ukrajinsko državljanstvo. Razdeljevanje ruskega in ukrajinskega naroda, ki imata tesno skupno zgodovino, družbeno in ekonomsko vez, je za njiju velik nesmisel, ki bi lahko imel nepovratne posledice.
Le ena možnost
“Kako naj bi bilo mogoče glasovati proti na referendumu, na katerem lahko glasuješ zgolj, da Krim pade pod ruski vpliv?” jutrišnji referendum na Krimu komentira aktivistka iz civilne družbe Euromajdan Katerina Maksim. Prebivalci Krima bodo lahko izbrali med dvema možnostma: ponovno združitvijo Krimskega polotoka kot dela Ruske federacije z Rusijo ali obnovitvijo ustave iz leta 1992, po kateri ima Krimski polotok status dela Ukrajine. Tudi druga možnost naj bi posredno pomenila večjo moč Rusije, saj se bo tako okrepila moč krimske oblasti, ki je pod ruskim vplivom.
Ukrajina odgovarja Rusiji
Maksimovo sta v središču Kijeva spremljala člana ene izmed samoobrambnih skupin, ki skrbijo za varnost na Majdanu in v okolici. Eden od njiju se je že pridružil prostovoljni nacionalni gardi, ki jo je predvčerajšnjim sprejel ukrajinski parlament, drugi o pridružitvi še razmišlja. Oblikovanje garde, v kateri naj bi bilo okoli 60.000 prostovoljcev, je ukrajinski odgovor na rusko koncentriranje sil na Krimu in na rusko-ukrajinski meji. Nekateri prostovoljci iz Kijeva in drugih delov države so na dvotedensko vojaško urjenje odšli že včeraj, le dan po uradnem oblikovanju garde. So se pa že pred tem, ob prvem povečevanju ruskih čet na Krimu, številni Ukrajinci želeli pridružiti vojski; oblasti nekaterim tega takrat še niso dovolile.
Danes Ukrajinci,jutri Prekmurci