Davčna afera pretresa Nemčijo

Za ta teden naj bi bilo načrtovanih 125 preiskav. Po pisanju nemških medijev naj bi šlo za utaje v skupni višini celo do štirih milijard evrov, v davčno afero pa naj bi bilo vpletenih okoli 1000 ljudi. Davke naj bi utajevali prek računov v alpski kneževini Liechtenstein, ki velja za davčno oazo. Osumljeni naj bi denar vlagali v skladih, registriranih v Liechtensteinu, ki naj bi jih ustanavljali zgolj za namene utaje davkov.

Münchensko državno tožilstvo je preiskave v bavarski prestolnici že potrdilo. Izvedlo naj bi jih bochumsko državno tožilstvo v navezi z davčnimi preiskovalci. Spletna izdaja dnevnika Handelsblatt je medtem poročala, da so tudi na območju Frankfurta preiskali več zasebnih domov in poslovnih prostorov. Pri preiskavah naj bi šlo za bogate, a ne preveč javno izpostavljene osebe.

Direktor Deutsche Posta pod drobnogledom
Mediji so postali pozorni na afero, potem ko so v četrtek preiskovalci izvedli preiskavo pri direktorju podjetja Deutsche Post Klausu Zumwinklu. Zumwinkel, ki je eden od najuglednejših nemških gospodarstvenikov in med drugim tudi član nadzornih svetov podjetij Postbank, Lufthansa in Deutsche Telekom, je po besedah tožilstva osumljen utaje v višini milijona evrov. Zumwinkel je v petek po 18 letih na čelu podjetja že podal odpoved, odstopil pa je tudi z mesta člana nadzornega sveta družbe Deutsche Telekom.

BND ni pristojna za preiskavo davčnih utaj
Medtem ko parlamentarne stranke preiskavo podpirajo, pa se pri opozicijskih zelenih in liberalcih (FDP) sprašujejo o skladnosti delovanja nemške obveščevalne službe (BND) z veljavnimi zakonskimi predpisi v tem primeru. BND naj bi namreč nekdanjemu uslužbencu največje liechtensteinske banke LGT plačala med 4,2 in pet milijonov evrov za DVD s seznamom okoli 750 oseb, ki so denar naložili v fundacijah pod upravljanjem LGT, in z napotki banki za najboljši način prenosa finančnih sredstev. LGT trdi, da so ji podatke ukradli, poroča britanski dnevnik Financial Times.

Po nemški zakonodaji obveščevalna služba BND kot zvezni organ ni pristojna za preiskave davčnih utaj, saj gre za pristojnost zveznih dežel. Opozicija zato poziva k preiskavi, s katero bi ugotovili, ali je BND delovala zgolj kot posrednik za tožilstvo ali je v zadevi igrala dejavno vlogo. Koalicijski socialdemokrati (SPD) in krščanski demokrati (CDU) se medtem zavzemajo za poostritev zakonodaje na področju davčnih deliktov.

Na afero se je sicer odzvala tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Že v petek je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bi lahko šlo za škandal tovrstnih razsežnosti. Dejala je tudi, da je "družbena solidarnost podjetij osnoven predpogoj za delovanje tržnega gospodarstva". Finančni minister Peer Steinbruck (SPD) se medtem boji "moralne škode", ki bi jo utegnila povzročiti afera.