" Slovenska vlada načelno spoštuje človekove pravice", pravi uvodni stavek poglavja poročila o Sloveniji. Vendar je v nadaljevanju omenjenih nekaj negativnih odstopanj, ki mečejo slabo luč na celotno sliko. Še posebej, ker gre večinoma za probleme, s katerimi se Slovenija ubada že več let.
Sodni zaostanki, mediji in socialne manjšine so Ahilova peta Slovenije
Pravico do sojenja v razumnem roku poročilo navaja kot najbolj teptano pravico v
Sloveniji. V tem sklopu je omenjena tudi nedokončana denacionalizacija. Kot dokaj pereča zadeva je
izpostavljen tudi vladni pritisk na medije, ki temelji na delniških deležih v medijskih hišah, ki
jih posredno ali neposredno poseduje vlada. Vladni sklad za pluralizacijo medijev pa naj bi bil
pristranski pri razdeljevanju svojih sredstev. Na tretjem mestu se je znašla nova azilna
zakonodaja, ki da je neupravičeno zaoostrila pogoje za pridobitev azila in naj ne bi bila več v
skladu s Konvencijo Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951.
|
Problematika izbrisanih se vleče kot jara kača iz leta v leto © BOBO |
Kitajska izpadla iz neslavne deseterice
Med deset največjih kršiteljic človekovih pravic je State Department uvrstil
Severno Korejo, Mjanmar, Iran, Sirijo, Zimbabve, Kubo, Belorusijo, Uzbekistan, Eritrejo in Sudan.
Kitajske, ki je uvrščena med "
avtoritarne države, ki doživljajo reformo gospodarstva in hitre družbene spremembe, vendar pa
se niso lotile demokratičnih političnih reform", tokrat ni med njimi. Severna Koreja je sicer
kot edina država označena za absolutno diktaturo, kjer vlada nadzoruje vse vidike družbe.
Splošno svetovno stanje človekovih pravic je približno enako kot lani. Razmere naj bi se bistveno izboljšale Mavretaniji, Gani, Maroku in Haitiju in precej poslabšale v Bangladešu, Šri Lanki, Siriji, Sudanu in Pakistanu. Slednji je posebej omenjen v kontekstu Mušarafovega nespoštovanja demokratičnih standardov. Poročilo tudi ni prezrlo genocidne politike sudanske vlade v Darfurju. Posebna skrb je še izražena v zvezi z Rusijo, kjer je po eni strani čedalje več politične moči zgoščene v figuri predsednika republike, po drugi strani pa so neodvisnim medijem in civilni družbi povsem pristrigli peruti.
