Svet
40 ogledov

Donald Trump ostal na svojem bregu

Onesnažen Pariz EPA
Na vrhu G7 je kljub prizadevanjem preostalih udeležencev ameriški predsednik Donald Trump ostal na svojem bregu glede podnebnih sprememb in pariškega sporazuma. Je pa ameriška stran nekoliko popustila pri vprašanju trgovine in voditelji so tik pred zdajci dosegli dogovor o zavezanosti boju proti protekcionizmu.

Voditelji šestih držav - Italije, Nemčije, Velike Britanije, Kanade in Japonske - ter Evropska unija so v skupni izjavi potrdili močno zavezanost čimprejšnji uresničitvi pariškega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje.

Priznavajo pa zadržanost ZDA pri tem vprašanju, ki ga v Washingtonu znova preučujejo. Trump, ki je v predvolilni kampanji v luči svojih dvomov glede resničnosti podnebnih sprememb napovedoval odstop od sporazuma, je tako ostal na svojem bregu. Je pa napovedal, da bodo ZDA dokončno odločitev glede pariškega sporazuma sprejele prihodnji teden.

"Zelo nezadovoljivo"

Nemška kanclerka Angela Merkel je razpravo o podnebnih spremembah označila za "zelo nezadovoljivo" in pridala, da gre za situacijo "šestih proti enemu"; pri vprašanju ne bodo sprejemali nikakršnih kompromisov, je bila odločna.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem videl uspeh v tem, da so vsi ostali udeleženci poskušali prepričati Trumpa v nujnost sporazuma. Glede na to, da je Trump pragmatičen politik, upa, da bo sprevidel, da bi odstop imel negativne posledice za ameriška podjetja.

So pa udeleženci vrha določeno zbližanje uspeli doseči pri vprašanju proste trgovine, kar je bilo do zadnjega pod vprašajem. "Svobodna, poštena in obojestransko koristna trgovina in vlaganja so ključni motor za rast in ustvarjanje delovnih mest," piše v skupni izjavi.

Prav zato so voditelji "ponovili svojo zavezanost ohranitvi odprtih trgov in boju proti protekcionizmu". Obenem pa bodo odločno nastopili proti "vsem nepoštenim trgovinskim praksam" in priznali, da "trgovina doslej ni vedno delovala v korist vseh".

Merklova je dogovor na tem področju označila kot "pametnega" in pozdravila pomemben napredek. "Skupaj bomo ohranili odprte trge in se borili proti protekcionizmu, obenem pa zagotovili ostro kljubovanje nepoštenim trgovinskim praksam," je dejala.

Urejeno priseljevanje?

Manjši naj bi bil medtem napredek pri dogovarjanju glede občutljivega vprašanja migracij. Izjava vključuje "potrditev suverene pravice držav da, individualno in kolektivno, nadzirajo svoje meje in da vzpostavijo politike v svojem nacionalnem interesu in nacionalno varnost", v nasprotju z osnutkom pa ne omenja več možnosti postavitve jasnih omejitev migracij.

Pričakovanja Italije, ki najbolj občuti posledice migrantskih tokov, so bila višja in naj bi ciljala na omembo "urejenega priseljevanja". V tej luči so se voditeljem G7 danes na pogovorih pridružili tudi predstavniki petih afriških držav - Tunizije, Nigra, Nigerije, Kenije in Etiopije.

Načrt je zaradi nasprotovanja ZDA padel v vodo, je pa ameriški strani uspelo v izjavo vključiti stavke, ki poudarjajo varnostni vidik krize, piše nemška tiskovna agencija dpa.

Merklovi se to, kar je vključeno v izjavo, zdi razumno. "Kaže na to, da imajo begunci popolnoma enake pravice kot vsi ostali in da moramo seveda ščititi svoje meje, da se moramo boriti proti nezakonitim migracijam, da pa moramo obenem resno vzeti interese in pravice teh ljudi."

Države skupine G7 so poleg tega v izjavi posvarile Rusijo glede Ukrajine. Sankcije proti njej bodo trajale, dokler ne bo uresničila zavez iz sporazuma iz Minska. Če bodo njena dejanja to terjala, pa so obenem pripravljeni tudi na nove sankcije proti Rusiji, dodajajo.

Opozorilo so poslale tudi Severni Koreji. Pozvale so jo, naj nemudoma in popolnoma ustavi svoj jedrski in raketni program.

Boj proti terorizmu

Že v petek so sicer voditelji sprejeli izjavo o boju proti terorizmu, v kateri so pozvali internetne ponudnike in upravljavce družbenih omrežij, naj ukrepajo proti ekstremistični vsebini na svetovnem spletu. Obljubili so tudi okrepljen boj proti terorizmu po terorističnem napadu v Manchestru.

Vrh je razkril številne nove izzive v odnosih med državami in delitve zaradi nasprotnih stališč ZDA. To naj bi se kazalo tudi v kratkosti letošnje sklepne izjave, ki je bila objavljena na šestih straneh, lanska pa na 32.

 

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.