Svet
2734 ogledov

Drugi val uničuje upanje na hitro okrevanje

Covid-19
1/2
Profimedia
Drugi val pandemije covida-19 sproža izjemno negotovost in uničuje upanje na hitro okrevanje, izpostavlja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. Pričakovanja za območje evra v tem letu so nekoliko boljša kot julija, 7,8-odstotni padec BDP. Obeti za 2021 pa so precej slabši, 4,2-odstotna rast. V letu 2022 naj bi bila rast triodstotna.

Komisija stanje povzema z besedami, da je vnovičen razmah pandemije prekinil okrevanje in poglobil negotovost. Izpostavlja tudi, da je pandemija velik šok za evropsko in globalno gospodarstvo z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Vpliv pandemije na gospodarstvo se sicer po državah EU razlikuje in enako velja za napovedi glede okrevanja.

Gospodarstvo v Evropi je v prvi polovici leta doživelo hud šok in nato ob postopnem odpravljanju omejevalnih ukrepov močno okrevalo v tretjem četrtletju, a vnovičen razmah pandemije v minulih tednih in vnovični ukrepi za zajezitev širjenja virusa so to prekinili. V trenutnih epidemioloških razmerah je gospodarska napoved izjemno negotova.

Območju evra komisija za letos napoveduje 7,8-odstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP), kar je nekoliko manj kot julija, ko mu je napovedala 8,7-odstotnega. Obete za rast v prihodnjem letu je v primerjavi z julijem občutno poslabšala - s 6,1 odstotka na 4,2 odstotka. Za leto 2022 pa mu napoveduje triodstotno rast.

Celotni EU napoveduje za letos 7,4-odstotno krčenje BDP, v prihodnjem letu 4,1-odstotno rast, v letu 2022 pa triodstotno. Tudi v tem primeru je napoved za letos nekoliko boljša kot julija, obeti za rast v prihodnjem letu pa slabši.

"Drugi val pandemije sproža še več negotovosti in uničuje naše upanje na hitro okrevanje. Gospodarstvo se na raven pred pandemijo ne bo vrnilo pred letom 2022," je ob predstavitvi napovedi ocenil izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za gospodarske zadeve.

Covid-19 | Avtor: Profimedia Profimedia

Ob tem je Dombrovskis znova pozval Evropski parlament in članice EU, naj hitro končajo pogajanja o svežnju za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. To je nujno, da bo v prihodnjem letu na voljo denar za naložbe, reforme in obnovo.

Brezposelnost se je povečala, a je to povečanje glede na padec gospodarske dejavnosti po navedbah komisije razmeroma omejeno. Območje evra naj bi v tem letu beležilo 8,3-odstotno brezposelnost, v prihodnjem letu 9,4-odstotno, v letu 2022 pa naj bi se ta znova zmanjšala na 8,9 odstotka. Za celotno EU so te številke 7,7 odstotka, 8,6 odstotka in osem odstotkov.

Sprejemanje izjemnih ukrepov za ublažitev pandemičnega šoka za gospodarstvo vodi v občutno rast javnofinančnih primanjkljajev in javnega dolga. Javnofinančni primanjkljaj v območju evra naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal z 0,6 odstotka na 8,8 odstotka BDP v tem letu, nato pa naj bi se v prihodnjem letu spet zmanjšal na 6,4 odstotka, v letu 2022 pa na 4,7 odstotka BDP.

Javni dolg v območju evra pa naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal s 85,9 odstotka BDP na 101,7 odstotka BDP v tem letu, na 102,3 odstotka BDP v prihodnjem letu in na 102,6 odstotka BDP v letu 2022.

V Bruslju izpostavljajo izjemno negotovost in tveganja, ki spremljajo tokratno jesensko gospodarsko napoved. Glavno tveganje je slabšanje pandemije. Opozarjajo pa tudi na tveganje, da bi dosedanji pandemični učinki pustili globlje brazgotine, kot se pričakuje sedaj. Kot morebitna pozitivna dejavnika pa izpostavljajo sprejetje julija dogovorjenega svežnja za okrevanje in trgovinskega sporazuma z Združenim kraljestvom.

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.