Svet
141 ogledov

Ekološka katastrofa. Bosanci izsušili jezero.

Jablaniško jezero Facebook
Jablaniško jezero v Bosni in Hercegovini je popolnoma presahnilo, potem ko je Bosansko-hercegovsko elektro podjetje popolnoma izkoristila zaloge vode, ki so bile akumulirane v jezeru, da bi med hladnim obdobjem proizvedla čim več električne energije. Ekologi so na nogah.

Ekologi opozarjajo, da bo imela odločitev dolgoročne katastrofalne posledice. V dolini Neretve med mestoma Konjič in Jablanica običajno prekriva jezero, globoko tudi do 80 metrov. Od konca januarja je območje brez vode, vidi se mulj jezerskega dna, na nekaterih območjih so vidni nagrobni spomeniki, potopljeni v 50-tih letih prejšnjega stoletja, ko je nastalo akumulacijsko jezeero kot del projekta gradenj hidroelektrarn na Neretvi.

Jezero zavzema več kot 1400 hektarjev površine, bogato je z vodno floro in favno, v njem se uspešno množijo predvsem postrvi in šarenke. Ekologi trdijo, da je z ozsušitvijo jezera ves ribji živelj uničen. "Katastrofa! Uničenih je več kot dva milijona rib. To niso neke pavšalne ocene, pač pa podatki s terena, povezani z aktualnimi študijami, ki smo jih opravili glede flore in favne v jezeru," je za portal Klix poudaril Mirsad Trešnjo, predstavnik Organizacije športnih ribičev Konjič, ki je upravnik dotičnega ribolovnega območja.

Direktor Hidroelektrarne ablanica Ramiz Zahirović je potrdil, da so zaradi sušnega obmobja i velike porabe elektrike bili januarja prisiljeni maksimalno črpati zaloge vode v akumulacijskem jezeru, vendar dodal, da so odločitev sprejeli skupaj s pristojno agencijo za vodna območja. Poudaril je še, da ne gre za prvi takšen primer in da je bila na območju jezera podobna situacija tudi leta 2005.

Zahirović meni, da ekologi pertiravajo s svojimi ocenami o škodi. "Ne da ni bilo nobene škode, vendar ocena, da je povzročena ekološka katastrofa, je gotovo pretirana." Napovedal je, da bodo - ko se bo na območje jezera spet steklo dovolj vode - tudi stanje glede jezerske flore in favne skušali povrniti v prejšnje stanje.

Profesor zoologije in ekologije iz Mostarja Sanel Riđanović je pri tem vendarle izpostavil, da stvari niso tako enostavne ter da je škoda v resnici nepopravljiva. "Neke endemske vrste, ko enkrat izginejo, se več ne pojavijo. Morda bo potrebnih dvajset, petdeset ali celo sto let za povrnitev prejšnjega stanja. Ko se enkrat poruši vodni ekosistem, se morda nikoli več ne povrne v prejšnje stanje."

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 6
  • Božidar Dinič 09:42 07.februar 2017.

    ja sploh če imaš občutek,da goriš še pomnite tovariši

  • dr.slo 21:32 06.februar 2017.

    V prejšnjem stanju to sploh ni bilo jezero, torej je sedaj bližje prvotnemu stanju?

  • Božidar Dinič 20:11 06.februar 2017.

    pa drugovi bosanci za vreme rata pojeli skoro sve golubove pa nikom ništa a ovi ercegovci,nek ribe suše i problema nema parola snađi se