Evropsko komisijo so zadolžili, naj do junija pripravi konkreten načrt za zmanjšanje energetske odvisnosti. Evropa je bila najprej zgrajena kot skupnost za premog in jeklo, zdaj se moramo premakniti k energetski uniji, je pozval Van Rompuy.
Na vprašanje, kaj ta zaveza pomeni za projekt Južnega toka v Sloveniji, je Alenka Bratušek odgovorila, da v tem trenutku ne pomeni nič konkretnega, ker niso govorili o konkretnih projektih. "Južni tok ni edini energetski projekt, ki bi povezoval Rusijo in EU, tako da po moji oceni v tem trenutku to ne pomeni prav veliko," je dejala.
Tudi sicer premierka ni želela "špekulirati" o tem, kakšne posledice bi imele morebitne gospodarske sankcije EU proti Rusiji za Slovenijo. Na mizi ni še nič konkretnega, zato ni prav, da se predhodno o tem špekulira, je dejala.
Je pa opozorila, da si zatiskamo oči, če mislimo, da uvedba sankcij na Slovenijo ne bo vplivala, in izpostavila, da zato tudi vseskozi poudarja, da je treba krizo rešiti z dialogom, saj bi bila uvedba sankcij boleča za obe strani, Evropo in Rusijo.
Putin ima velik vpliv na EU
Tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace je poudarila, da se mora EU zavzeti za večjo energetsko neodvisnost od Rusije. Kot so še sporočili, se voditelji EU niso zmogli sporazumeti glede novih ciljev Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, razvoja obnovljivih virov in izboljšanja energetske učinkovitosti.
Namesto tega so, kot so poudarili v okoljevarstveni organizaciji, določili časovni načrt za dosego dogovora o ciljih, in sicer do oktobra letos, takoj po srečanju svetovnih voditeljev, na katerem se bo razpravljalo o ukrepih proti podnebnim spremembam. Dejan Savić iz Greenpeaca Slovenija je ocenil, da ima ruski predsednik Vladimir Putin, kot kaže, velik vpliv na voditelje EU.
"Z odlašanjem napredka in sprememb v energetiki puščamo odprt pretok denarja, ki se bo iz EU stekal v žepe oligarhov od Rusije do Savdske Arabije, vse dokler ne bo jasne podpore razvoju domače proizvodnje iz obnovljivih virov ter energetske učinkovitosti," je poudaril.
Če želi EU zagotoviti zaščito podnebja, mora po njegovem mnenju zagotoviti energetsko neodvisnost ter zanesljivo oskrbo in dostopne cene energije s čisto energijo.
Greenpeace zato poziva voditelje članic EU k zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 45 odstotkov ter izboljšanje energetske učinkovitosti za 40 odstotkov.
