Sklepna izjava namreč poziva k zmanjšanju primanjkljajev, kar je želela Evropa, obenem pa tudi k nadaljevanju stimulacijske porabe, kar so zagovarjale ZDA.
Glede bank, ki so glavni krivec za zadnjo finančno krizo, pa so se voditelji G20 odločili poslušati države, kot so Kanada, Avstralija in Japonska, katerih banke niso šle v nora tveganja za višje dobičke in so dobro preživele krizo.
Zaradi tega ni bil sprejet dogovor o uvedbi posebnega davka za banke, s katerim bi ustanovili sklade za prihodnja reševanja bank v težavah. Prav tako ni bil sprejet dogovor o davku na finančne transakcije.
Ekonomisti sicer ocenjujejo, da so ZDA gospodarstvo z velikim potencialom za rast. To ne velja za Veliko Britanijo, ki ima prav tako primanjkljaja za deset odstotkov BDP, zato je vlada premierja Davida Camerona uvedla ukrepe za zmanjšanje porabe in višanje davkov.
Deklaracija tako pravi, da bodo industrijsko razvite države do leta 2013 prepolovile svoje obstoječe proračunske primanjkljaje.
Do leta 2016 pa bodo zmanjšale ali stabilizirale vladni dolg, izražen v deležu BDP. Odpustek je dobila Japonska, ker njena ekonomija že leta stagnira, poleg tega pa je dolg v rokah večinoma Japoncev in ne tujcev.
Nasilni protesti zasenčili srečanje
Tokratno zborovanje voditeljev G20 je potekalo v znamenju glasnih, ostrih, pa tudi nasilnih protestov. Kanadska policija je v nedeljo zjutraj hitro preprečila ponovitev sobotnih protestov, ko je prišlo do razbijanja in uničevanja lastnine, pri čemer so bili zažgani celo štirje policijski avtomobili.
Policija je vdrla na prizorišče zbiranja protestnikov okoli štiri kilometre stran od Konvencijskega centra, kjer so zasedali voditelji G20, in začela z množičnimi aretacijami. Ljudi so zvezali s plastičnimi lisicami in jih zmetali v zasilne zapore, posebej pripravljene za protestnike v času vrha G20. Skupno naj bi aretirali 600 ljudi. O žrtvah ali hujših poškodbah ne poročajo.
