Pričakovanja politikov osrednje in vzhodne Evrope, da bo nadaljni gospodarski razvoj in vključitev
v EU pospešil toleranco in izkoreninil nacionalistične in rasistične napade, so se izkazala za
preuranjena.
Kriza krepi nacionalizem
Aktivisti delujejo predvsem z željo po zaščiti ljudske pravice. Pripadniki ekstremne desnice
so postali drznejši in bolje organizirani. Razlog za to je predvsem izločenost desničarskih opcij
iz politike. Nekateri družbeni analitiki napovedujejo in obenem izražajo bojazen, da utegnejo
ekstremistični nazori prav zaradi težke ekonomske situacije, ko vedno več ljudi ostaja na cesti,
kmalu prevladati v javnem mnenju. Kot argument lahko nevedemo rezultate parlamentarnih volitev v
Avstriji, ko je stranka preminulega
Haiderja, Zavezništvo za prihodnost Avstrije, skoraj podvojila število sedežev v
parlamentu.
Razočaranje zaradi življenjskega standarda se zadnje čase občuti predvsem na Madžarskem, kjer
desničaska organizacija Madžarska straža iz dneva v dan pridobiva na članstvu. Zaenkrat je v
organizaciji, ki jo podpira tudi madžarska desničarska stranka Jobbik, že več kot 1.500 članov.
Nestrpnost se stopnjuje tudi v baltskih državah, kjer se je povečala predvsem stopnja nasilja
proti homoseksualcem. Vroče postaja tudi v Ukrajini in Rusiji, kjer prihaja do izraza predvsem
nasilje nad priseljenci.
2
ogledov
Finančna kriza podžiga rasizem
Analiza širjenja rasističnega nasilja na področju srednje in vzhodne Evrope, ki jo je opravila agencija Reuters, uprizarja, da finančna kriza vpliva na širjenje tovrstnega nasilja.
