Gasilci, ki se pri iskanju pogrešanih v zrušenju kölnskega arhiva soočajo s težavami, so izgubili upanje, da je kdo preživel.
Po besedah uradnika Guida Kahlena je na prizorišču približno 120 reševalcev, ki pa se spopadajo s težkimi razmerami. Reševanje je izjemno težavno, saj obstaja nevarnost, da se podre katera izmed ostalih hiš na tem območju. Reševalci še vedno ne morejo do težko dostopnih delov ruševin, saj je to prenevarno. Da bi preprečili nadaljnje udiranje tal, so na to območje zlili približno tisoč kubičnih metrov betona.
Krivo gradbišče podzemne železnice
Medtem ko usoda dveh pogrešanih še ni znana, so potrdili, da je za zrušenje krivo bližnje gradbišče podzemne železnice. Neuhoff je dejal, da se je v jašku podzemne železnice naredila odprtina, v katero je po zrušenju zdrsnil velik del stavbe. "Z veliko gotovostjo lahko rečemo, da vemo, kaj se je zgodilo, a ne vemo, zakaj," je sporočil Jürgen Fenske , predstavnik podjetja, ki opravlja javne prevoze.
Župan Kölna Fritz Schramma je na današnji jutranji tiskovni konferenci zahteval odgovore. Preiskava dogodka že poteka, vključilo se je tudi tožilstvo.
|
|
Štirinadstropna stavba arhiva s površino 50 krat 70 metrov se je zrušila včeraj nekaj minut pred 14. uro. Zrušenje je močno poškodovalo dve sosednji stavbi. Po poročanju nemške televizije RTL se stavba ni zrušila hitro, zaradi česar je večina ljudi lahko zbežala na prosto. "Slišal sem glasen pok in nato nenadoma zagledal velik siv oblak prahu," je povedal Mustafa Goresme , ki je dogodek opazoval iz restavracije. "Bilo je kot v kakšnem hollywoodskem filmu." "Vse je zajela panika," je dodal njegov prijatelj Mehmet Guerner . "Nismo vedeli, kaj se je zgodilo."
Neprecenljivi dokumenti
V kakšnem stanju so dokumenti, ki jih je hranil arhiv, ni znano, lokalne oblasti pa so že obljubile pomoč pri reševanju tistega, kar se bo rešiti dalo. V arhivu so namreč hranili dokumente, stare več stoletij, med njimi tudi rokopise Karla Marxa in Friedricha Engelsa ter dokumente nemškega pisatelja Heinricha Bölla .
Izgubljenih naj bi bilo 65 tisoč dokumentov, 104 tisoč zemljevidov in pol milijona fotografij. Najstarejši dokumenti naj bi izvirali iz leta 922. "Želimo rešiti, kar se rešiti da," je dejal župan. Škoda je ogromna, po nekaterih podatkih naj bi je bilo za 400 milijonov evrov.