Deželni glavar
Jörg Haider je znižanje praga, ki bi vstop v deželni zbor omogočil manjšim
strankam, zavrnil z besedami, da nima razumevanja za to, da radikalni slovenski funkcionarji
zganjajo zmedo tudi pri nas v deželnem zboru.
Socialdemokratska stranka (SPÖ), ljudska stranka (ÖVP), Zeleni ter Svobodnjaška stranka (FPÖ)
na avstrijskem Koroškem se načeloma strinjajo glede znižanja volilnega praga za vstop v deželni
zbor, saj je zdaj treba vsaj v enem izmed štirih volilnih okrožij v deželi zbrati okoli deset
odstotkov glasov. Visok prag je bil uveden po uspehu slovenske Koroške enotne liste (KEL) leta
1975, ki je tedaj le za las zgrešila vstop v deželni parlament. Obenem je bilo naselitveno območje
koroških Slovencev razdeljeno na tri volilna okrožja, s čimer je kakšnikoli slovenski politični
stranki onemogočen volilni uspeh.
|
V deželnem zboru je treba ohraniti stabilne razmere. Jörg Haider |
|
Načelnemu dogovoru SPÖ, ÖVP, Zelenih in FPÖ o omilitvi pogojev za vstop v deželni zbor za manjše stranke odločno nasprotujejo v Zavezništvu za prihodnost Avstrije (BZÖ) deželnega glavarja Haiderja. Sporna zanje je predvsem možnost, da bi v prihodnje v deželni zbor lahko prišla tudi slovenska Enotna lista (EL). Po Haiderjevih besedah namreč deželni zbor ne sme postati oder za požigalce in razdiralce. "V deželnem zboru je treba ohraniti stabilne razmere," je dejal Haider v Celovcu in dodal, da bi demokraciji škodilo, če bi v deželnem zboru sedeli radikalni slovenski funkcionarji.
