Svet
8 ogledov

Iz protestov nov Iran

Žurnal24 main
Mahmud Ahmadinedžad ima visoko podporo, vendar ne tako, kot so pokazale volitve, pravi Gal Kirn, raziskovalec na delu v Amsterdamu.

Kako ljudje v Iranu dojemajo demokracijo?
Po drugi svetovni vojni je v Iranu delovala ureditev, kjer je šah prišel na oblast po demokratični poti. Zadnjega so spodbijali od zunaj (CIA), prišlo je do državnega udara in od sredine 50. let se je v Iranu začelo bolj ali manj represivno in avtoritarno, prozahodno vodenje države. To je sredi 70. let doseglo vrhunec v velikih manifestacijah, ki so bile pogosto krvavo zatrte. Po revoluciji leta '79 so se zadeve radikalno spremenile.

Gal Kirn je raziskovalec na teoretskem oddelku Jan van Eyck Academie v Amsterdamu in kandidat za doktorja znanosti na ZRC SAZU.
© Osebni arhiv

 
Kako deluje demokracija v versko vodeni državi?
Morala, policija, stroga ureditev in formalizacija odnosov med spoloma, poudarjanje družinskih vrednot – vse to je v rokah desnega islamizma. Paradoksalen je že sam naslov Irana – islamske republike, če vemo, da moderna republika pomeni ločitev države od cerkve. V Iranu vlada verska oligarhija (mule) v navezi z desno frakcijo političnega razreda.


Imajo ljudje vtis, da državo vodi predsednik ali varuhi revolucije?
Vsi vedo, da varuhi revolucije ostajajo ključna politična sila, ki prek ajatole – vrhovnega verskega poglavarja – usmerja politične odločitve. Predsednik Mahmud Ahmadinedžad se odlikuje po populističnih nagovorih, grožnji ZDA in Izraelu in uživa precej visoko podporo. Resda ne tako veliko, kot je pokazal rezultat volitev, a vendarle ostaja priljubljen na podeželju in v manjših krajih.

Kakšen signal pošiljajo zadnje demonstracije?
Signal je seveda pozitiven. Kaže na to, da vendarle ne gre za totalitaren režim, kot ga rišejo v zahodnih medijih. Če bi bil na delu totalitarizem, do tega sploh ne bi moglo priti. Vsak, ki ve malo več o Iranu, pozna tudi široko medijsko in intelektualno kulturo v večjih mestih.

Kaj protesti pomenijo za iransko demokracijo?
Zgolj potrditev na volitvah je majhen izraz demokratične volje. To, kar se dogaja zdaj, je veliko bolj prežeto z demokratičnim nabojem. Protestniki odpirajo tudi druga vprašanja, povezujejo se skupine, ki tega prej niso počele. Prav tako pa jih ne moremo reducirati le na sponzorstvo z Zahoda.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.