“Logično in normalno je, da se država, preden sprejme zapornika iz Guantanama, pozanima, kdo je in zakaj je bil priprt ter kaj se mu je v tem času dogajalo,” meni Milan Brglez s fakultete za družbene vede.
Pravi, da je za tovrstno izmenjavo informacij predviden postopek, ki naj bi bil tudi podpisan med nedavnim obiskom predsednika vlade Boruta Pahorja v Združenih državah Amerike (ZDA). Na vprašanje, ali so ob morebitnem prihodu zapornika iz Guantanama v Slovenijo možna prikrivanja o zgodovini zapornika, Brglez odgovarja, da je to zelo težko reči. “Dejstvo je, da se bo zgodil pretok informacij in glede na to, da Američanom delamo uslugo, verjamem, da bo teh informacij več kot dovolj,” nam pove in dodaja, da internih dogovorov med ameriško in slovensko obveščevalno službo ni. “Za to morajo obstajati določeni pravni okvirji, znotraj katerih se potem obe strani informirata,” pojasni Brglez.
Tretjina premeščenih
Dokumenti ameriške vojske, ki jih je objavil WikiLeaks, razkrivajo, da je bila okoli tretjina od 600 zapornikov, ki so jih že premestili v tretje države, označena za zelo nevarne. Depeše razkrivajo še, da je bilo od skupno 779 zapornikov, zaprtih od leta 2002, tudi 380 takšnih, ki so bili spoznani kot manj pomembni borci. Vsaj 150 ljudi – Afganistancev in Pakistancev – pa je bilo nedolžnih. Trenutno je v Guantanamu zaprtih še 172 ljudi, medtem ko so 604 domnevne skrajneže že izpustili.
