Japonska, doslej edina tarča jedrskega napada, je bila znana kot zagovornica splošne prepovedi
jedrskega orožja. Zaradi prizadevanj v tej smeri je nekdanji premier
Eisaku Sato, ki je vlado v Tokiu vodil v letih 1964–1972, leta 1974 celo prejel
Nobelovo nagrado za mir.
Mirovnik pozival k jedrskem napadu
Japonsko zunanje ministrstvo je razkrilo dokumente, ki kažejo, da je prav Sato ZDA pozival k
jedrskemu napadu na Kitajsko, če bi ta stopila v vojno z Japonsko. Ameriškemu obrambnemu ministru
Robertu McNamarri je namreč na sestanku leta 1965 dejal:
"Pričakujemo, da se bodo ZDA nemudoma maščevale z uporabo jedrskega orožja." Poleg tega je
Sato še dejal, da bi Japonska ZDA po potrebi tudi dovolila uporabo svojih voda – ne pa tudi
ozemlja – za prevoz jedrskega orožja, če bi izbruhnila vojna med Tokiem in Pekingom.
V 60. letih prejšnjega stoletja je videla Japonska v Kitajski, svoji nasprotnici iz druge
svetovne vojne, eno od glavnih nevarnosti. Tako Japonska kot ZDA so diplomatske odnose s Kitajsko
vzpostavile šele v 70. letih 20. stoletja.
Generalni sekretar in tiskovni predstavnik japonske vlade iz vrst Satove Liberalno
demokratske stranke
Takeo Kavamura je v zvezi z novimi razkritji branil nekdanjega premierja in
spomnil, da je Kitajska takrat ravno izvedla jedrske poskuse. Poudaril je, da jedrsko orožje ni
nikoli dejansko prišlo na Japonsko in da je torej Satova protijedrska politika v treh točkah
(Japonska ne bo niti izdelovala niti imela v lasti niti dovolila vstopa jedrskega orožja) ostala
nedotaknjena, česar so se zavedale tudi ZDA.
19
ogledov
Japonska: "ZDA, maščujte jedrski napad!"
Diplomatski dokumenti razkrivajo, da je Japonska ZDA leta 1965 pozvala, naj bodo pripravljene na morebiten jedrski napad na Kitajsko, če bi med Tokiom in Pekingom izbruhnila vojna.
