Američani poznajo dve večji politični stranki, med katerima se bije ogorčen boj za mesto v Beli hiši. Republikanci in demokrati med svojimi člani, ki naznanijo kandidaturo, izberejo predstavnika, ki upa na mesto predsednika države. A pot do tja je dolga.
Volilna kampanja se po navadi začne že leto in pol pred datumom predsedniških volitev, ki so vedno prvi torek po prvem ponedeljku v novembru. Na primarnih volitvah in zborovanjih člani stranke oddajo glas za tistega predstavnika, za katerega menijo, da bo najboljši kandidat na novembrskih volitvah.
Glasove državljanov pretvorijo v glasove delegatov posamezne stranke, ki jih ima v zvezni državi, v kateri potekajo primarne volitve ali zborovanje. Kandidat, ki bo predstavljal svojo stranko na novembrskih volitvah, mora dobiti večino glasov delegatov svoje stranke in biti potrjen na njenem kongresu. Zmagovalec na demokratski strani mora prejeti podporo 2025 delegatov, republikanec pa 1191.
Po kongresu obeh strank je znano, katera dva kandidata ostaneta v tekmi za mesto predsednika države, ki ga bodo Američani izbirali četrtega novembra. Med obema se nato bije boj za delegatske glasove, ki so skupna vsota vseh senatorjev in članov predstavniškega doma. Vsaka država ima dva senatorja, medtem ko je število članov predstavniškega doma odvisno od števila prebivalstva posamezne zvezne države.
Tisti od kandidatov, ki v posamezni zvezni državi zbere večino glasov, osvoji glasove vseh delegatov tiste države. Zmagovalec bo tisti, ki bo prejel več delegatskih glasov.
