Prepoved kajenja na delovnih mestih, prepoved uporabe rakotvornih snovi pri izdelavi igrač, kazenski pregon onesnaževalcev, zmanjševanje avtomobilskih izpustov ogljikovega dioksida, recikliranje baterij so le del “paketa”, ki ga uživamo državljani EU tudi po zaslugi Evropskega parlamenta (EP). Ne gre pozabiti niti na medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij, enake pravice za redno in pogodbeno zaposlene. In še bi lahko naštevali, saj skorajda ni področja našega življenja, na katerega EP nima vpliva – vsaj posredno.
Sedanji poslanci, ki se jim mandat konča 13. julija, so kolegom v novi sestavi prepustili odločanje o nižjih cenah SMS-sporočil med gostovanji, ločitvi proizvajalcev in distributerjev elektrike, delovnem času in lažjem dostopu ponudnikov do telekomunikacijskih omrežij. Pogovori o oblikovanju novih političnih skupin bodo 29. in 30. junija, 14. julija bo izvoljen predsednik EP. V tem tednu bo znan tudi dokončni razpored političnih skupin. Volivci imamo svojo besedo naslednjo nedeljo.
NOSILCI LIST ZA EVROPSKE VOLITVE O ZDRAVSTVU, SOCIALI, PODJETJIH IN TEMAH, KI BODO ZAZNAMOVALE PRIHODNJI MANDAT EVROPSKEGA PARLAMENTA
 |
|
Zoran Thaler © IFP |
Ali si boste prizadevali za skupno zdravstveno varstvo v EU?
Zoran Thaler (SD):
Probleme zdravstva moramo najprej rešiti doma. Odpraviti moramo neracionalno
porabo sredstev in netransparentne investicije.
Milan Zver (SDS): Zavezmal se bom za mobilnost bolnikov oziroma možnost, da bodo
lahko pacienti sami izbirali, kje se želijo zdraviti.
Karl Erjavec (DeSus): Da.
Sergej Čas (SNS): Znotraj EU obstaja šest različnih zdravstvenih sistemov, zato je
vzpostavitev enotnega sistema utopična.
|
|
Milan Zver © Boštjan Tacol |
Ivo Vajgl (Zares): Da. Skupno zdravstveno varstvo in mobilnost bolnikov bi
prinesla zanesljivejše usluge in svobodo izbire.
Jelko Kacin (LDS): Menim, da mora zdravstvo ostati v pristojnosti članic, za
enotno ureditev ni potrebe. Razlike so prevelike.
Ivan Žagar (SLS):
Sem za to, da bi bolniki iz Slovenije imeli pravico, da gredo na pregled in
terapijo v drugo članico in dobijo stroške nazaj.
Lojze Peterle (NSi):
Zdravstvo ostaja tudi po Lizbonski pogodbi v pristojnosti članic. Mobilnost
bolnikov pa lahko skrajša čakalne vrste.
Vlado Čuš (Zeleni):
Zdravstveno varstvo znotraj EU je treba najprej informacijsko povezati, kar bo
omogočilo dalje strokovno sodelovanje.
|
|
Karl Erjavec © Anže Petkovšek |
Marko Šidjanin (Lista za pravice bolnikov):
Sem za kakovostno, učinkovito in pravočasno zdravstveno varstvo z možnostjo
izbire zdravljenja ali zdravil.
Ali ste za enake plače za enako delo v vseh državah članicah?
Zoran Thaler (SD):
Zahteval bom spremembo evropskega proračuna: manj za kmetijstvo in več za ljudi,
znanost, razvoj.
|
|
Sergej Čas © Žurnal24 |
Karl Erjavec (DeSus): Ne.
Sergej Čas (SNS): To se lepo sliši, najbrž pa nihče ne bi bil vesel, če bi se plače poenotile denimo na raven Bolgarije. Različen BDP v EU je realnost.
Ivo Vajgl (Zares): Tega cilja, ki je zaželen, ni mogoče rešiti z zakoni, ampak s smotrno politiko gospodarskih vlaganj in razvoja tehnologije.
|
|
Ivo Vajgl © Saša Despot |
Ivan Žagar (SLS): Podpiram izobraževanje za delo in prezaposlitev delavcev, ki nimajo perspektivne zaposlitve.
Lojze Peterle (NSi): Tudi sociala ostaja v pristojnosti članic. Sem za to, da EZ okrepi socialni vidik. Trudil se bom za zmanjševanje razlik.
Vlado Čuš (Zeleni): Evropskih plač nam nihče ne bo podaril. Zamujamo pri prestrukturiranju gospodarstva in črpanju sredstev iz skladov.
|
|
Jelko Kacin © IVZ |
Ali bi morala EU preprečiti selitev proizvodnje v tako imenovane tretje države?
|
|
Ivan Žagar © Boštjan Tacol |
Milan Zver (SDS): Ne. Niti Evropski parlament ne more omejiti svobodne gospodarske pobude ustanavljanja podjetij kjerkoli po svetu.
Karl Erjavec (DeSus): Sem za sankcije proti podjetjem, ki prejmejo subvencije in preselijo proizvodnjo v tretje države.
Sergej Čas (SNS): Da. Sem za to, da bi takšna podjetja vrnila subvencije, ali naj se jih z davki prisili v financiranje socialnih shem.
|
|
Lojze Peterle © IFP |
Ivo Vajgl (Zares):
Predlog je vreden razmisleka, učinek pa bi bilo mogoče doseči z ustreznim
obdavčevanjem takšnih selitev in profitov.
Jelko Kacin (LDS):
EP nima pristojnosti, da vpliva na tržne odločitve gospodarskih subjektov, lahko
pa spodbuja njihov ostanek znotraj EU.
Ivan Žagar (SLS):
Treba je spodbujati mala in srednja podjetja in ne selitev obratov. Podjetja, ki
so to naredila, bi morali sankcionirati.
Lojze Peterle (NSi):
Gospodarski subjekti so svobodni in takega predloga EP ne more predlagati.
Subvencionirana podjetja bi morala ustvarjati delovna mesta v EZ.
Vlado Čuš (Zeleni):
Podpiram prepoved selitve obratov. EU lahko naredi veliko v smeri zagotovljanja
enakomernejšega razvoja v svetu.
|
|
Vlado Čuš © Zeleni Slovenije |
Kaj bo v naslednjem mandatu EP najbolj zaznamovalo življenje Slovencev?
Zoran Thaler (SD):
Zagotavljanje visoke kakovosti življenja skozi varstvo potrošnikov, javno
zdravstvo, kmetijstvo in ne nazadnje tudi kultura.
Milan Zver (SDS):
Okoljska problematika in dostop do virov energije, posebno obnovljivih. Pomembna
tema bo tudi ustrezna socialna zaščita.
Karl Erjavec (DeSus):
Skrb za starejše in preprečitev pokojninske reforme, ki jo zahteva Evropska
komisija.
Sergej Čas (SNS):
Ustrezna socialna varnost, položaj Slovenije znotraj EU in uspešnejše črpanje
vseh evropskih sredstev.
|
|
Marko Šidjanin © Dejan Mijović |
Ivo Vajgl (Zares):
Razprava o energetski varnosti Evropske unije in v tem okviru vsake države
članice.
Jelko Kacin (LDS):
Oživitev gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. Od komisije zahtevamo, da se
hitreje odziva na finančno krizo.
Ivan Žagar (SLS):
Iskanje odgovorov na finančno in gospodarsko krizo, zmanjševanje globalnega
segrevanja, razprava o proračunu.
Lojze Peterle (NSi): Boj proti gospodarski krizi.
Vlado Čuš (Zeleni):
Svetovna prilagoditev zmogljivosti našega planeta. To narekuje trajnostni razvoj
na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju.
Marko Šidjanin (Lista za pravice bolnikov):
Evropska zdravstvena zakonodaja in z njo povezane človekove pravice. Sem za
ustanovitev organa EU za ugotavljanje zdravniških napak.
"PRAVE EVROPSKE TEME POTISNJENE V OZADJE"
Pogovor z Ireno Brinar s Fakultete za družbene vede
Liste so kampanjo zasnovale na osebnostih in ne vsebini?
Drži. Posledica je, da so prave teme potisnjene v ozadje, kampanja je zelo splošna in
temelji na ideoloških paradigmah levih in desnih strank.
Kako razumete teze, da evropske volitve ljudi ne zanimajo?
Izjave, da to ljudi ne zanima, so alibi za medije in uradnike, da se evropskim temam ne
posvečajo podrobno, za kar so potrebna specializirana znanja. Ne moremo pa reči, da evropske teme
Slovencev ne zanimajo; gre za to, kako so jim predstavljene.
Ali bo kriza vplivala na udeležbo na volitvah?
Kriza bo nedvomno vplivala na volitve, vprašanje pa je, kako. Lahko v smeri apatičnosti
volilcev, lahko pa je tudi motivacijski dejavnik za spremembe.
Vaša napoved udeležbe?
Na misel mi pride številka 38 odstotkov.
