Za film Natascha Kampusch: 3.096 dni v ujetništvu je danes 21-letna Natascha Kampusch odprla svoj dom, ki je bil hkrati tudi njena jetniška celica. Film razkriva, kako dekle živi vse bolj samotarsko življenje. Večino časa preživi v hiši, ki jo je kupila, čeprav je bila v njej ujetnica, z očetom je pretrgala vse stike, se pa zato čuti vse bliže svojemu ugrabitelju Wolfgangu Priklopilu. Ta je skočil pod vlak, ko mu je Natascha pobegnila.
Načrtuje celo srečanje z njegovo materjo, poroča Daily Mail, kupila je njegov avto, čeprav nima vozniškega izpita, v denarnici nosi njegovo sliko.
V filmu je snemalni ekipi razkazala hišo, v kateri je bila ujetnica. Spominja se, kako jo je morala čistiti, saj je bil Priklopil obseden s čistočo. Nositi je morala kopalno čepico, da ni kakšen las padel na tla, enkrat jo je celo pobril na balin. Jokati ni smela, ker bi lahko sol iz solz na pohištvu pustila sledi, če je kljub temu jokala, ji je glavo porinil v bazen. Ali jo je tudi spolno zlorabil, še vedno molči.
"Ne vem, kaj naj počnem v življenju, počutim se kot rastlina, ki jo nekje izkopljejo in jo potem za kratek čas posadijo drugam," pravi Kampuscheva. Trenutno je njeno najljubše početje branje. "Prav tako rada gojim kaktuse, celo razmnožujem jih uspešno," je filmski ekipi povedala 21-letnica.
Glede očeta, ki jo je ves čas izginotja iskal, vendar z njim ne želi imeti preveč stikov, pravi: "Ne razumem očeta, čuden je."
Psihiatre skrbi
Kampuscheva je sicer trenutno obkrožena s psihiatri, psihologi, socialnimi delavci in menedžerjem. Čeprav je sprva kazalo, da se nadpovprečno uspešno spopada s preteklostjo, se zdaj pojavljajo dvomi v to. Se dekle le pogumno spopada s svojimi demoni ali pa tone v nevarno obsesijo, se sprašujejo Avstrijci.
Klinični psiholog na univerzi v Londonu James Thompson pravi, da tudi sam paciente večkrat odpelje na kraj, kjer se jim je zgodilo kaj groznega, da se s tem soočijo. Kot pravi, to verjetno zdaj dela tudi Natascha. Vendar dodaja: "Del procesa je tudi, da stvari pustimo za seboj in gremo naprej. Bistveno bo, kaj bo Nataschin naslednji korak. Če bo obdržala hišo in ostala v njej, potem se bojim, da to ne bo dober znak."
Podobno meni tudi psihiater z univerze v Los Angelesu James McCracken. Pravi, da si sicer težko predstavljamo, kaj doživljajo ljudje, ki imajo izkušnje kot Natascha, vendar je pomembno, da se ti spomini vse bolj umikajo iz vsakdanjega življenja. "Tisto kar vem o Nataschi Kampusch, me zelo skrbi, slabo kaže, da bo kdaj srečna."
Enaindvajsetletnica pravi, da če bo hišo kdaj prodala, bo zagotovo zazidala klet, dokler pa v hiši živi ona, klet, v kateri je bila ujetnica, ostaja.
