Raziskavo so opravili na 1.695 moških in 1.776 ženskah, povprečna starost je bila 44 let. Glavna razloga naj bi bila slabe bivalne razmere za ženske in pomanjkanje socialne podpore za moške. Oba spola sta enako podvržena tveganju.
Porast enočlanskih gospodinjstev v zahodnih državah
Avtorji študije so poudarili, da so enočlanska gospodinjstva v zahodnih državah narasla, v ZDA in Veliki Britaniji izmed treh ljudi eden živi sam.
Raziskovalci pravijo, da življenje še s kom lahko nudi čustveno podporo in občutek socialne vključenosti, kot tudi druge faktorje, ki ščitijo pred duševnimi problemi. Če človek živi sam, pa je lahko to povezano z občutki izolacije in pomanjkanjem socialne integracije in zaupanja, kar so rizični faktorji za duševno zdravje.
Beth Murphy, vodja informacij v duševni zdravstveni organizaciji Mind dodaja: "Osamljenost in izolacija imata za posledico to, da imajo ljudje manj možnosti, da govorijo o tem, kako se počutijo, kar včasih lahko pomaga, da si opomorejo od duševnih problemov. Zato je nujno, da se ljudem, ki živijo sami, nudi najbolj ustrezno zdravljenje, kot so pogovorne terapije, ki zagotavljajo varna, podporna okolja, kjer se pogovrijo o problemih. Raje to, kot da se pusti, da se zanašajo samo na antidepresive."
S tem se nebi strinjal ... prijatelje še vedno imašČe gledamo s strani parov ali družin :Ko si nekaj časa v dvoje in ljubezen mine ... pa gre veliko denarja, časa in pa seveda živcev... Ne rečem… ...prikaži veččem na vsakih 10 ljudi se en par lahko razume skoraj do konca življenja .. Ostali pa bol ali manj ne ...Če si samski:Samska oseba si venomer najde družbo če si le te zaželi... pa tudi več si lahko finančno privošči ... Boljše je bit samski pa imet družbo ...