Kjotski protokol praznuje deseto obletnico

	Če nihče ne kaže zanimanja za prizadevanje pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov na znosno raven, kaj potem počnemo tukaj? Thelma Krug, brazilska delegatka

11. december 2007 se je na Baliju zapisal kot 10. obletnica kjotskega protokola. Kjotski sporazum, ki je bil podpisan 11. decembra 1997, je ravno te dni pod drobnogledom na indonezijskem otoku Bali, kjer poteka konferenca pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC). Konferenca je privabila 10.000 delegatov iz več kot 180 držav z namenom, da bi te dni poskušali oblikovati dogovor o pogajanjih za sporazum, ki bo nasledil kjotski protokol, ki se izteče leta 2012. Cilj konference je torej doseči dogovor o začetku pogajanj glede ukrepov za upočasnitev podnebnih sprememb, vsebini teh ukrepov in roku njihove implementacije.

Neučinkovitost kjotskega sporazuma?
Kljub ogromni torti, narejeni v čast temu dnevu, ostaja po pregledih rezultatov sporazuma grenak priokus. Dvomi, da bi okolijska konferenca na Baliju prinesla naslednika okolijskega sporazuma, so vse večji.

Kjotski protokol je doslej najbolj ambiciozen globalni načrt za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Veljati je začel šele 16. februarja 2005, saj se je vse od sklenitve leta 1997 slabo uveljavljal, ker so se ga po zavrnitvi ZDA izogibale vse največje onesnaževalke okolja s toplogrednimi plini. Prelomnico na področju uveljavitve je omogočila Rusija, ki je sporazum ratificirala novembra 2004. Sporazum naj bi ratificiralo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov.

Doslej je sporazum ratificiralo 175 držav, vendar je industrijskih držav, ki so odgovorne za globalne izpuste toplogrednih plinov, samo 36. V japonskem Kjotu so se leta 1997 te države zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 znižale izpuste toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Sedaj naj bi si prizadevale, da bi izpuste toplogrednih plinov do leta 2012 zmanjšale za 11 odstotkov glede na leto 1990.

Naslednji trije dnevi bodo ključni za pomembne odločitve. © AFP

Zatika se pri ključnih problemih
Eden od glavnih problemov kjotskega protokola je tudi ta, da državam v razvoju izpustov ni treba zmanjševati. Bolj ko se bliža leto 2012 in iztek sporazuma, bolj se kaže dejstvo, da razvite države proizvajajo le okoli tretjine vseh izpustov toplogrednih plinov, države v razvoju pa proizvajajo čedalje več izpustov. Okoljevarstveniki tako opozarjajo, da bi to v številkah pomenilo, da se bodo kljub dosegu cilja okolijskega sporazuma izpusti toplogrednih plinov povečali za okoli 30 odstotkov. Za primerjavo lahko vzamemo podatek ameriškega centra za podnebne spremembe, ki pravi, da bi bili brez kjotskega protokola izpusti višji za zgolj dva odstotka, kar je tudi eden od glavnih argumentov ZDA, ki sporazuma nikoli niso in ga očitno tudi ne nameravajo ratificirati.

	Tako ne moremo nadaljevati. Posli se ne morejo več sklepati po običajnih poteh. Prišel je čas za odločitve na globalni ravni. Ban Ki Mun, UN sekretar

Poleg tega je glavni mehanizem kjotskega protokola predvsem trgovanje z izpusti toplogrednih plinov. Države, ki proizvajajo manj toplogrednih plinov, lahko presežke prodajajo državam z več izpusti in obratno. Ta politika je okolju prijaznejša in pripomore k prestrukturiranju gospodarstva držav z več izpusti.
Cilji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov se od države do države razlikujejo. Evropska unija se je zavezala za osemodstotno zmanjšanje izpustov, kar pa je različno porazdelila med države članice glede na njihovo razvitost. To pomeni, da morata Luksemburg in Nemčija svoje izpuste zmanjšati, prvi za 28 odstotkov, druga za 21 odstotkov. Portugalska pa lahko svoje izpuste zviša za 27 odstotkov.

Konferenca se bo končala čez tri dni, o dosegu kakršnegakoli pomembnejšega dogovora pa še ni bilo govora. Po besedah evropskega komisarja za okolje Stavrosa Dimasa bodo naslednji trije dnevi ključni za sprejemanje težjih odločitev. Konference se bo udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik , in sicer v sredo, ko se začne ministrski del konference.