"Ali mora hrvaška javnost o takšnih zadevah zvedeti od slovenskega premierja in slovenske javnosti ali od naše premierke, ki je sodelovala v pogajanjih?" hrvaško premierko Jadranko Kosor sprašuje predsednik SDP Zoran Milanović.

"Ali obstaja še kaj, česar niso povedali, lahko pa ogroža hrvaške nacionalne interese, bomo še videli," pa je ogorčen predsednik HNS Radimir Čačić.

Odstop Rudolfa

Predsednik hrvaškega dela mešane komisije za reševanje mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško  Davorin Rudolf je Kosorjevi podal odstop. Kot pravi, se ne strinja s tem, da je osnova pogovorov drugi Rehnov predlog.

Oba opozicijska voditelja Kosorjevo neposredno obtožujeta laganja hrvaški javnosti in jo zato pozivata, naj tokrat za spremembo po pravici pove, kaj vsebuje dogovor med njo in Borutom Pahorjem. Premierka je namreč vztrajno trdila, da se s slovenskim kolegom nista dogovorila nič takšnega, kar ne bi bilo napisano v pismu, ki ga je iz Ljubljane poslala švedskemu predsedstvu Evropske unije.

A hrvaško zunanje ministrstvo je nato v torek potrdilo, da bo temelj novih pogajanj drugi Rehnov predlog, ki govori o dostopu Slovenije do odprtega morja.

SDP bo zato zahtevala saborsko razpravo o dogovoru Kosor–Pahor.

Kosorjeva odgovarja, da želijo "nekateri opozicijski voditelji zmanjšati rezultat težkih pogajanj s Slovenijo, tako kot tudi dejstvo, da je Ljubljana umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU".

Kot pravi, ni med njo in Pahorjem nobenega tajnega dogovora in da je mogoče vse, kar sta se dogovorila, prebrati v pismu, ki ga je poslala švedskemu predsedstvu.

"Računamo na arbitražo"
Medtem je slovensko zunanje ministrstvo potrdilo, da bodo pogovori 2. oktobra potekali med zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške ter naslednikom Ollija Rehna na položaju evropskega komisarja za širitev.

Kot pravi uradni govorec našega zunanjega ministrstva Milan Balažic, bo imelo pomembno vlogo pri pogajanjih švedsko predsedstvo, ki je relativno hitro sklicalo medvladno konferenco za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z EU in hkrati o nadaljevanju pogajanj o meji.

Slovenska stran računa na arbitražni sporazum in ne dvostranski dogovor. Nikakor pa ni slovenska stran zaskrbljena, ker švedsko predsedstvo ni navedlo, da bodo pogajanja potekala na podlagi drugega Rehnovega predloga.

Kot pravi Balažic, je bilo v teh dneh tako s strani Hrvaške in švedskega predsedstva EU kot evropskega komisarja jasno povedano, da se bodo pogajanja nadaljevala na podlagi tega predloga.