Peter Younger, strokovnjak za okoljski kriminal na največji mednarodni policijski agenciji (Interpol), je s tem mislil na shemo Združenih narodov (ZN) za zmanjšanje izpustov, ki nastajajo zaradi krčenja gozdov in degradacije.
V okviru OZN deluje organizacija, ki skrbi za zmanjšanje emisij zaradi krčenja gozdov (REDD).
Organizacija ima pripravljenih več milijard dolarjev za države v razvoju, ki bi se odločile za
ohranitev svojih gozdov oziroma celo pogozdovanje. V zameno bi te države prejele še kupone za
izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov (tako imenovani ogljikovi krediti), ki
bi jih lahko prodale razvitim državam.
Pri tem Younger opozarja na previdnost, da lahko pride do organiziranega kriminala, saj
je pri trgovanju z ogljikovim kreditom veliko možnosti za goljufije.
"Če boste v prihodnosti ustanavljali tovarno in boste potrebovali ogljikov kredit, da bi dobili
dovoljenje za večji izpust CO2-ja. Seveda vam bo to lahko nekdo omogočil, kar pomeni, da so
možnosti odprte tudi za organiziran kriminal," je pojasnil Younger. Zato je pozval svetovne
oblasti, vladne in nevladne organizacije, da vključijo svoje organe v kazenski pregon nasprotnikov
REDD politike in v boj proti nezakonitemu krčenju gozdov.
Priložnost za kriminal
|
|
Isti ljudje, ki so v ozadju nezakonite sečnje, bi lahko poskrbeli za organiziran kriminal v zvezi z ogljikovim denarjem. Younger opozarja, da so ti isti ljudje odgovorni za trgovino z otroki, belim blagom, drogami, orožjem in prosto živečimi živalmi. |
Gozdovi vpijejo velike količine ogljikovega dioksida in REDD meni, da je potrebno nagraditi vlade in lokalne skupnosti za vsako tono ogljika, ki ga predelajo, kar je zelo velika količina denarja tako imenovanega ogljikovega kredita. Lokalne skupnosti tako lahko zaslužijo in sredstva namenijo za boljše zdravstvene razmere, izobraževanje in alternativni način življenja, ki jim omogoča, da ohranjajo gozdove.
Nekatere nevladne organizacije se bojijo, da bodo centralni ali regionalni upravitelji izvajali nadzor nad denarjem in bodo lokalne skupnosti zapostavljene. REDD pa skrbi, da bi se uveljavilo "kupovanje“ gozdov, ki niti ne obstajajo, ali pa niso zaščiteni.
